Navadni ruj (Cotinus coggygria) je zagotovo grm, ki najbolj zaznamuje naš Kras. V jesenskem času ga obarva v ognjene barve. Je pionirska vrsta, ki je na Krasu nadomestila izsekane gozdove.

Navadni ruj je 5 do 7 m visok grm, ki se občasno lahko razvije v majhno drevo. Krošnja je gosto razvejana in nepravilnih oblik. Skorja je razpokana. Listi so dolgopecljati, enostavni, jajčasti in premenjalno razporejeni. Dolgi so od 3 do 8 cm. Jeseni se obarvajo najprej rumeno, nato oranžno, temno rdeče do vijolično in na koncu, preden odpadejo, porjavijo. Cvetovi so združeni v lasasta socvetja. Skupaj so ženski, moški in sterilni cvetovi. Po cvetenju se sterilni cvetovi podaljšajo in prekrijejo z rdečkastimi dlačicami, da so opazni na daleč. Plodovi so veliki do 5 mm, koščičasti, ledvičaste oblike in rjave barve.

Ruj je razširjen v evropskem delu Sredozemlja. Pri nas uspeva na Primorskem. Največ ga je na Krasu. Uspeva tudi na nekaterih drugih toplih legah vse do 1000 m visoko.

Ker je pionirska vrsta z močnim koreninskim sistemom, se uporablja za zasajanje nestabilnih brežin.

Ruj se uporablja v cvetličarstvu, predvsem v jesenskem času. V vrtove in parke ga sadimo kot okrasno vrsto. Listi in skorja vsebujejo veliko čreslovin, eteričnih olj in rumenega barvila, zato se uporablja za strojenje kož, izdelavo črnila in v zdravilstvu. Barvilo, ki ga je mogoče pridobiti iz lesa, se uporablja za barvanje tekstila.