Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o gozdovih obsega:

• Zakon o gozdovih – ZG (Uradni list RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993),
• Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999),
•   Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih – ZG-A (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih – ZG-B (Uradni list RS, št. 110/07 z dne 3. 12. 2007),
•  Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih – ZG-C (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010),
•  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih – ZG-D (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
•  Zakon o davku na nepremičnine – ZDavNepr (Uradni list RS, št. 101/13 z dne 9. 12. 2013),
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih – ZG-E (Uradni list RS, št. 17/14 z dne 7. 3. 2014),
• Zakon o spremembah Zakona o gozdovih – ZG-F (Uradni list RS, št. 24/15 z dne 10. 4. 2015),
• Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije – ZGGLRS (Uradni list RS, št. 9/16 z dne 12. 2. 2016),
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih – ZG-G (Uradni list RS, št. 77/16 z dne 2. 12. 2016).

ZAKON o gozdovih -neuradno prečiščeno besedilo št. 10

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta zakon ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij.

(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, če ta zakon ne določa drugače.

(3) Ta zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: zunaj naselij), da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi.

1.a člen

(1) S tem zakonom se ureja tudi izvajanje Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23; v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU).

(2) Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava), vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.

(3) Za vodenje evidenc, izmenjavo informacij, opravljanje pregledov nadzornih organizacij ter poročanje Evropski komisiji v skladu z Uredbo 995/2010/EU in Uredbo 607/2012/EU je pristojno ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Gozdarska inšpekcija in finančna uprava posredujeta ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, vse potrebne informacije.

2. člen

(1) Gozd je:

-       zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;

-       zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;

-       obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

(2) Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.

(3) Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.

(4) Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.

(5) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.

3. člen

Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1.     Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

2.     Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.

3.     Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

4.     Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

5.     Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko – zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.

6.     Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.

7.     Izbira dreves za možni posek je gojitveno – negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

8.     Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

9.     Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

10.  Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

11.  Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) in drugi objekti v gozdovih, namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdovi.

12.  Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

13.  Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

14.  Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

15.  Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

16.  Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

17.  Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

18.  Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

19.  Varstvena dela so dela, ki se opravljajo zato, da se preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda, in sicer:

-  z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela;

-  preventivna varstvena dela: preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi (polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno) ter protipožarni ukrepi (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno);

-  sanitarne sečnje: sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;

-  spravilo in odvoz okuženega ali z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda.

20.  Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.

21.  Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.

22.  Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

23.  Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.

24.  Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.

25.  Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

26.  Vozilo je motorno vozilo, skupaj s priklopnim vozilom, ali vprežno vozilo.

27.  Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.

28.  Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.

29.  Pošiljatelj gozdnih lesnih sortimentov je lastnik teh sortimentov, kadar jih prevaža sam ali jih izroči drugemu prevozniku na podlagi sklenjene pogodbe z njim.

30.  Prejemnik gozdnih lesnih sortimentov je oseba, ki je gozdne lesne sortimente upravičena prevzeti na kraju razkladanja.

31.  Mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov je kraj, na katerem se ti sortimenti razložijo z vozila, potem ko se je že opravil prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti.

32.  Les in lesni proizvodi so les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 995/2010/EU.

33.  Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/05, 10/06 – popr., 58/06, 112/06 – popr., 112/06 – popr., 3/07, 12/08, 119/08, 1/10, 90/10 – popr., 80/11, 2/12, 64/12, 94/14, 2/15 – popr., 95/15 in 98/15) v povezavi s Pravili skrbnega računovodenja (Uradni list RS, št. 95/15 in 98/15) in izpolnjuje pogoje iz tega zakona.

34.  Rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: RK) je koeficient, ki odraža trajno lesno proizvodno spodobnost gozdne združbe v primeru, da gozdna združba ne bi bila spremenjena zaradi delovanja človeka. Rastiščni koeficient je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe in se izraža v razponih od najslabše do najboljše gozdne združbe v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb.

35.  Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.

36.  Gozdna združba je skupnost različnih rastlinskih vrst, kjer so osnovne graditeljice drevesne vrste. Določen tip gozdne združbe je razvit v podobnih življenjskih razmerah ter ga odlikuje posebna vrstna sestava in struktura.

37.  Lokacija, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov, je center za zbiranje oziroma predelavo lesa (v nadaljnjem besedilu: center), ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. ali druga pravna oseba, mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov ali druga lokacija, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije.

3.a člen

(1) Določitev dela gozda oziroma gozdnega zemljišča za stavbno zemljišče ali za drug namen je mogoča le v prostorskih aktih v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za graditev gozdne infrastrukture v gozdu oziroma na gozdnih zemljiščih in za izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za gozdarska investicijska vzdrževalna dela.

(3) Gozdarska investicijska vzdrževalna dela po tem zakonu so rekonstrukcija gozdne infrastrukture, izdelava in rekonstrukcija protipožarnih presek, zidov, stez ter druga podobna dela. Minister oziroma ministrica, pristojna za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gozdarstvo) podrobneje določi gozdarska investicijska vzdrževalna dela in pogoje za njihovo izvedbo.

(4) Gozdarska investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka se štejejo za investicijska vzdrževalna dela po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

4. člen

Lastniki gozdov so pravne oziroma fizične osebe.

5. člen

(1) Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

-       gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu;

-       dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;

-       dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

(2) Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

(3) Republika Slovenija mora v gozdovih v svoji lasti omogočiti praktični pouk kot del izobraževalnega procesa v gozdarstvu.

6. člen

(1) Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so nacionalni gozdni program in načrti za gospodarjenje z gozdovi.

(2) Z nacionalnim gozdnim programom in z načrti za gospodarjenje z gozdovi se zagotavljajo:

-       ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov;

-       gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in temelji na uspešnem naravnem obnavljanju sestojev;

-       ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb;

-       medsebojna usklajenost gojenja gozdov, pridobivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin.

(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so:

-       gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij;

-       gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot;

-       gozdnogojitveni načrti.

(4) Prostorske enote za načrtovanje so gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja in gozdnogospodarske enote. Gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja določi Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarske enote pa se določijo z gozdnogospodarskimi načrti območij.

II. NAČRTOVANJE

1. Nacionalni gozdni program

7. člen

(1) Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

(2) Nacionalni gozdni program se spreminja in dopolnjuje v skladu s spremembami v gozdovih in s spremenjenimi pogoji gospodarjenja. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vsakih pet let pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa in njegovih petletnih operativnih programov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(3) Strokovne podlage za nacionalni gozdni program izdela Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), predlog nacionalnega gozdnega programa izdela ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po predhodni obravnavi, v katero je vključena zainteresirana javnost, sprejme pa ga Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.

(4) Za izvedbo nacionalnega gozdnega programa ministrstvo, pristojno za gozdarstvo pripravi petletne operativne programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije.

2. Načrti za gospodarjenje z gozdovi

8. člen

(1) Z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom.

(2) Vsebina načrtov za gospodarjenje z gozdovi je javna.

(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so po preteku veljavnosti dokumentarno gradivo, ki se mora trajno hraniti.

9. člen

(1) Gozdnogospodarski načrti so gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij ter gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot. Gozdnogospodarski načrti se izdelajo kot skupni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.

(2) Gozdnogospodarski načrti imajo splošni in prostorski del.

(3) Obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.

(4) V gozdnogospodarskem načrtu se upoštevajo tudi usmeritve za gospodarjenje z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij gozdov, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije.

(5) V gozdnogospodarskih načrtih se določijo tudi potrebni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja posebnih varstvenih območij, določenih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

10. člen

(1) V gozdnogospodarskem in lovsko upravljavskem načrtu območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) se ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov, ugotovljenega stanja populacij divjadi in njenega okolja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov na območju določijo:

-       funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;

-       cilji, usmeritve in ukrepi za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom;

-       cilji, usmeritve in ukrepi za upravljanje z divjadjo v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu;

-       usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb na podlagi bioloških kazalnikov.

(2) V prostorskem delu območnega načrta se:

-       prikaže stanje gozdov in drugih gozdnih zemljišč;

-       v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;

-       prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-       določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora prostoživečih organizmov;

-       prikaže zasnova gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;

-       določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.

(3) Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v območnem načrtu, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena.

11. člen

(1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se ob upoštevanju usmeritev iz splošnega dela območnega načrta, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti določijo:

-       funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;

-       intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;

-       usmeritve za doseganje ciljev;

-       ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora;

-       usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;

-       rastiščni koeficient.

(2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se lahko opredeli tudi dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito gospodarjenje z gozdovi.

(3) V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se:

-       prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-       prikažejo območja, ki so predlagana, da se jih razglasi kot varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma gozd s posebnim namenom;

-       prikažejo zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote;

-       določijo območja gozdov za sanacijo;

-       določi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi;

-       določijo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;

-       določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj naselij, za katere je obvezna izdaja strokovnih navodil za ravnanje z njimi;

-       izdelata pregled in zasnova gozdne infrastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcionalna območja;

-       območja, na katerih posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.

(4) Površina gozdov in funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdom na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, se kot strokovne podlage upoštevajo pri urejanju prostora na lokalni ravni.

(5) Gozdne parcele in podatki o njih se v zemljiškem katastru evidentirajo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(6) Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod, lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.

(7) Gozdne združbe so določene z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, s katerimi je za vsako gozdno združbo določen tudi RK. Najmanjša površina za določanje gozdne združbe, je 0,25 ha.

(8) Za vsako osnovno načrtovalno enoto se določi najnižji RK gozdne združbe v tej osnovni načrtovalni enoti. Posamezni gozdni parceli se določi RK osnovne načrtovalne enote, v kateri leži. Če se gozdna parcela nahaja v več osnovnih načrtovalnih enotah, se tej parceli določi RK tiste osnovne načrtovalne enote, v kateri je največji delež parcele.

(9) RK gozdne parcele se lahko na pobudo lastnika gozda prouči v postopku sprejema gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in sicer od začetka priprave do konca javne razgrnitve osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote. Za obravnavo pobude veljajo določbe 14. člena tega zakona.

(10) RK gozdne parcele se lahko spremeni tudi v primeru spremembe meje parcele ali spremembe dejanske rabe zemljišča. Nastale materialne stroške nosi lastnik gozdne parcele.

(11) Natančnejši način določitve gozdne združbe ter natančnejši postopek določitve, proučitve in spremembe RK za gozdno parcelo predpiše minister.

12. člen

(črtan)

13. člen

(1) Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:

-       gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;

-       obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;

-       območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna in so usklajena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote;

-       količinski, časovni in prostorski obseg sečenj;

-       načini in pogoji za pridobivanje lesa;

-       smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

(2) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek.

(3) Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda.

(4) Lastnik gozda lahko za svoj gozd, za plačilo materialnih stroškov izdelave, pridobi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta.

3. Postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov

14. člen

(1) Ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta Zavod na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko, med pripravo osnutka, dajo svoje pobude. Osnutek območnega načrta določi Strokovni svet Zavoda, osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa strokovni svet območne enote Zavoda.

(2) Minister, pristojen za gozdarstvo, s sklepom odredi javno razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na krajevno običajen način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost. Sklep se objavi tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.

(3) Po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi svet območne enote Zavoda obravnava pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na tej podlagi Zavod pripravi predlog gozdnogospodarskega načrta. Predlog območnega načrta določi svet Zavoda, predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa svet območne enote Zavoda.

(4) Zavod mora k predlogu območnega načrta pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ministra, pristojnega za ohranjanje narave, k predlogu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.

(5) Soglasje oziroma mnenje se mora izdati v enem mesecu po predložitvi predloga gozdnogospodarskega načrta. Če soglasje oziroma mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.

(6) Zavod predloži predlog gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo lahko predlog gozdnogospodarskega načrta vrne Zavodu, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v skladu s predlaganimi usmeritvami in v določenem roku.

(7) Območni načrt sprejme Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote pa minister, pristojen za gozdarstvo.

15. člen

(1) Gozdnogospodarski načrt se praviloma izdeluje za obdobje 10 let. Zavod mora predložiti predlog novega gozdnogospodarskega načrta na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta novega obdobja, razen v primeru višje sile. Podaljšanje roka za predložitev predloga načrta odobri minister, pristojen za gozdarstvo, na podlagi obrazložene vloge Zavoda. Do sprejetja novega gozdnogospodarskega načrta se uporablja dotedanji načrt.

(2) Gozdnogospodarski načrt se med veljavnostjo spremeni ali dopolni, kadar je to potrebno, zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali v poudarjenosti njihovih funkcij, zaradi potreb urejanja prostora, zaradi uskladitve z gozdnogospodarskim načrtom višje ravni ali z nacionalnim gozdnim programom oziroma s prostorskimi planskimi akti višje ravni.

(3) O pobudi za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta odloči minister, pristojen za gozdarstvo.

(4) Spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih načrtov se sprejemajo na enak način in po enakem postopku kot gozdnogospodarski načrti.

16. člen

Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, prostor in vode ter ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov ter način spremljanja njihovega izvajanja.

III. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

1. Gojenje in izkoriščanje gozdov

17. člen

(1) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku. Z odločbo se določijo:

-       potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;

-       potrebna varstvena dela;

-       usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;

-       količina in struktura dreves za največji možni posek;

-       usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;

-       usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;

-       obdobje, za katero je odločba izdana. Zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2) Možni posek po prejšnjem odstavku je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe iz prejšnjega odstavka.

(3) Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu.

(4) Sečnja gozdnega drevja ter pridobivanje smole in okrasnih dreves se smeta opravljati le na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena v postopku izdaje odločbe skupna izbira dreves za možni posek ni obvezna na območjih iz devete alinee drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(6) Če se lastnik gozda odloči za premeno gozdov, mu pogoje za njeno izvedbo določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.

(7) Podrobnejše predpise za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov izda minister, pristojen za gozdarstvo.

17.a člen

(1) Odločba iz prejšnjega člena se izda praviloma za več let, vendar največ za dobo petih let.

(2) Pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda.

(3) Če po izvedeni sečnji lastnik gozda oziroma izvajalec sečnje ne uredi sečišča v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko Zavod z odločbo določi dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.

17.b člen

(1) Gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, zaradi spremljanja sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti in izvajanja nadzora v skladu s tem zakonom spremlja knjigovodska listina iz 17.c člena tega zakona. Prevoznik gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) mora imeti knjigovodsko listino po njihovem nalaganju in med njihovim prevozom pri sebi ali v vozilu ter jo pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročiti na vpogled.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, če njihova skupna količina ne presega desetih kubičnih metrov, so namenjeni lastni uporabi in jih prevaža lastnik gozda ali gre za prevoz v obliki sosedske ali sorodstvene pomoči v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti po nalaganju in med prevozom gozdnih lesnih sortimentov pri sebi ali v vozilu dovoljenje za posek dreves (odločba o izbiri dreves za posek, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda, odločba o negovalnih delih v gozdu) v izvirniku ali kopiji, ki ga je lastniku gozda izdal Zavod. Dokumenti se pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročijo na vpogled.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena knjigovodska listina oziroma dovoljenje za posek dreves nista potrebna, če so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti gozdni lesni sortimenti, premera do največ deset centimetrov na debelejšem koncu (razen za lesne sekance in razcepljen les), če njihova skupna količina ne presega desetih kubičnih metrov in na vozilo niso hkrati naloženi tudi drugi gozdni lesni sortimenti.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti in so predmet prodaje ali darila med dvema fizičnima osebama. V tem primeru prevoz gozdnih lesnih sortimentov spremlja izjava ali druga listina, v kateri je navedena vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov, kraj in datum, pošiljatelj, prevoznik in prejemnik gozdnih lesnih sortimentov. Izjavo ali drugo listino pošiljatelj in prejemnik hranita pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov in jo morata podpisati pošiljatelj in prejemnik.

(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za gozdne lesne sortimente, ki se uvažajo iz tretjih držav ali vnašajo iz drugih držav članic Evropske unije. V tem primeru mora prevoznik pooblaščeni uradni osebi za nadzor dokazati, da so uvoženi iz tretje države ali vneseni iz druge države članice Evropske unije.

(6) Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdnih drevesnih vrst, ki rastejo zunaj gozda.

17.c člen

(1) Knjigovodska listina, ki jo izda pošiljatelj, mora vsebovati:

-       podatke o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba v upravnem postopku na podlagi katere je izvršil posek dreves. Podatek o lastniku je na knjigovodski listini lahko zapisan z identifikacijsko številko, v tem primeru mora pošiljatelj voditi evidenco identifikacijskih številk ter jo na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled;

-       podatke o pošiljatelju gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj);

-       podatke o prejemniku gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: prejemnik);

-       podatke o prevozniku;

-       vrsta in registrska številka vozila, kraj, datum in ura nakladanja, kraj in datum razkladanja;

-       vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov in zaporedna številka knjigovodske listine.

Podatki o pošiljatelju, prejemniku in prevozniku, v primeru fizičnih oseb obsegajo osebno ime, naslov in davčno številko, v primeru pravnih oseb pa firmo in sedež firme ali davčno številko.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek podatkov o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba o poseku, na knjigovodski listini ni treba navesti, če pošiljatelj gozdne lesne sortimente pošilja z mesta skladiščenja, za katero mora biti vodeno materialno knjigovodstvo v skladu s predpisi. V tem primeru se navede mesto skladiščenja.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih gozdnih lesnih sortimentov, pridobljenih iz gozdnih drevesnih vrst, ki rastejo zunaj gozda, na knjigovodsko listino vpišejo osebno ime in naslov ali firma in sedež lastnika parcele, parcelna številka in katastrska občina parcele.

(4) Šteje se, da so na vozilo naloženi gozdni lesni sortimenti ali se prevažajo po cesti brez knjigovodske listine, če:

-       na knjigovodski listini niso vpisani podatki o lastniku, ki mu je bila izdana odločba o poseku, pošiljatelju, prevozniku in prejemniku, ali če navedeni podatki niso pravilni oziroma popolni;

-       na knjigovodski listini ni vpisana vrsta ali količina gozdnih lesnih sortimentov ali pa se na njej vpisana vrsta ali količina ne ujema z dejanskim stanjem gozdnih lesnih sortimentov, naloženih na vozilo ali pri njihovem prevozu po cesti, pri čemer se šteje, da na knjigovodski listini vpisana količina gozdnih lesnih sortimentov, izražena v kubičnih metrih, prostorninskih metrih ali tonah, ne ustreza dejanskemu stanju, če je odstopanje večje od 10 odstotkov dejanske količine.

(5) Knjigovodska listina se sestavi v treh izvodih, od katerih vse tri izvode podpišejo in po en izvod hranijo pošiljatelj, prevoznik in prejemnik pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov.

(6) Če se pri nadzoru gozdnih lesnih sortimentov, ki so naloženi ali se prevažajo po cesti, ugotovi, da prevoznik nima knjigovodske listine, ali listin iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena tega zakona, pristojni organ prepove vožnjo oziroma nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo. Prevoznik je dolžan najkasneje v roku dveh ur od izdaje odredbe nadzornemu organu predložiti knjigovodsko listino oziroma listine iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek je rok za predložitev listin iz drugega in četrtega ostavka 17.b člena tega zakona v primeru gozdnih lesnih sortimentov, ki izvirajo iz sanitarne sečnje, 48 ur.

(7) Če prevoznik ne predloži listin iz prejšnjega odstavka se šteje, da ni izkazal lastništva gozdnih lesnih sortimetov, ki so naloženi ali se prevažajo z vozilom.

18. člen

(1) V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko lastnik gozda v lastnem gozdu pridobiva seme gozdnih dreves in druge gozdne dobrine, če se s tem ne povzroči opustošenje.

(3) Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja Zavod.

(4) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

19. člen

(1) Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.

(2) Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe (V nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti.

(3) Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci.

20. člen

(1) Za pripravo prostorskih planskih aktov za ureditvena območja po drugih predpisih izdela Zavod strokovne podlage za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.

(2) Za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki so pomembni habitati in se obravnavajo kot življenjsko okolje prosto živečih živali, izda Zavod lastniku strokovno navodilo na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, katerega izpolnjevanje se upošteva pri sofinanciranju iz druge alinee drugega odstavka 48. člena tega zakona.

21. člen

(1) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda.

(2) Mnenje Zavoda se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

(3) Soglasja iz tega člena ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

(4) Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda.

(5) Zavod izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.

(7) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod. Zavod izda na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.

21.a člen

(1) Pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del je treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Zavod izda dovoljenje, če izvajalec gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del vlogi za izdajo dovoljenja priloži ustrezen načrt, izdelan v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona ter predloži soglasje vseh lastnikov gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem namerava izvajati taka dela.

(2) Javni shod in prireditev je dopustno organizirati v gozdu oziroma gozdnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo javne shode in prireditve. O shodu oziroma prireditvi organizator obvesti Zavod.

22. člen

(1) Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi je prepovedan.

(2) Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del.

23. člen

(1) Lastnik gozda mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.

(2) Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda zagotovi obnovo gozda na pogoriščih in v gozdovih, poškodovanih v naravnih ujmah. Povzročitelj požara je odškodninsko odgovoren lastniku gozda za povzročeno škodo in izgubljeni dobiček, Republiki Sloveniji pa za stroške obnove gozda.

24. člen

(1) Ograditev posameznih delov gozda se lahko dovoli, če je to:

-       predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas. ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem;

-       potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj.

(2) Za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda.

(3) Ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom.

25. člen

(1) V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

(2) V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

26. člen

(1) Če spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače ali bi bil drugačen način nesorazmerno dražji, mora lastnik oziroma uporabnik:

-       gozda dovoliti začasno spravilo, začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov v svojem gozdu;

-       kmetijskega zemljišča dovoliti v nerastni dobi začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov na svojem zemljišču.

(2) Če uresničevanja pravic iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči sporazumno, izda Zavod na zahtevo stranke o tem odločbo v upravnem postopku. V odločbi se v skladu s predpisi o razlastitvi določi tudi višina odškodnine za začasno uporabljena zemljišča. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o pravici iz prejšnjega odstavka, je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper ta del odločbe ne zadrži njene izvršitve. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o višini odškodnine, ni možna pritožba v upravnem postopku, pač pa lahko vsaka stranka v nadaljnjih 30 dneh zahteva, da p tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.

2. Varstvo gozdov

27. člen

(1) Zaradi spremljanja in krepitve biotskega ravnovesja v gozdovih zagotavlja izvajanje varstvenih del:

-       v gozdovih, na posamičnem gozdnem drevju zunaj naselij in na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov Zavod,

-       na posamičnem gozdnem drevju v naseljih gozdarska inšpekcija.

(2) Lastniki gozdov in posamičnega gozdnega drevja ter gozdnih lesnih sortimentov izvajanja del iz prejšnjega odstavka ne smejo ovirati oziroma preprečevati.

28. člen

(1) Lastniki in drugi uporabniki gozdov oziroma lastniki gozdnih lesnih sortimentov morajo izvajati vse s predpisi o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk, ki lahko porušijo biotsko ravnovesje v gozdu, ter za preprečitev druge škode v gozdovih.

(2) Ukrepe po prejšnjem odstavku morajo zagotoviti tudi lastniki gozdnega drevja, ki raste zunaj gozda, in lastniki ter uporabniki zemljišč, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd, in negozdnih zemljišč v bližini gozda.

29. člen

(1) Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje, spravilo in odvoz okuženega ali z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda na lokacijo, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. V odločbi se zavezanca tudi opozori, da se bodo, če odrejenih del ne opravi v določenem roku, odrejeni ukrepi izvedli na podlagi upravne izvršbe iz 29.a člena tega zakona. Zavod mora postopek iz tega člena voditi tako, da ne nastajajo prekomerni in nepotrebni stroški za zavezanca. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave. Lastnik mora o izvršenih odrejenih ukrepih obvestiti Zavod v roku treh dni.

(2) Lastnik gozda lahko začne z izvedbo sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del že pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod.

(3) Če je v gozdovih toliko porušeno biotsko ravnovesje, da ga ni mogoče vzpostaviti z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ali če obstaja nevarnost druge velike škode, Zavod obvesti o tem ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Minister, pristojen za gozdarstvo, odredi dodatne ukrepe za varstvo gozdov, in določi izvajalce za njihovo izvedbo.

(4) Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise o varstvu gozdov, v katerih podrobneje predpiše načine izvajanja del v gozdovih ter pogoje za drugo rabo gozdov.

29.a člen

(1) V primeru upravne izvršbe po drugi osebi, ki se izvaja na podlagi izvršljive odločbe o sanitarnih sečnjah, spravilu in odvozu okuženega ali z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda in izvajanju preventivnih varstvenih del po drugi osebi, se sanitarna sečnja in preventivna varstvena dela opravijo, gozdno lesni sortimenti spravijo in odpeljejo ter prodajo v imenu in za račun zavezanca. Prodajo izvede izvršitelj upravne izvršbe. Kupnino od prodanih gozdno lesnih sortimentov se deponira na poseben podračun, ki ga Zavod za ta namen odpre. Zavod v roku sedmih dni od prejema kupnine na podračun nakaže zavezancu kupnino, zmanjšano za stroške izvršbe (posek, spravilo, izvedba preventivnih varstvenih del), prevoza, vseh del, povezanih s skladiščenjem in stroške skladiščenja ter prodaje. O vseh stroških iz prejšnjega stavka in vrednosti prodanih gozdno lesnih sortimentih izda Zavod poseben sklep. Poseben sklep o stroških izda Zavod v roku, ki je krajši od roka za nakazilo kupnine. Pritožba zoper sklep o stroških ne zadrži njegove izvršitve.

(2) Če kupnina ne pokrije vseh ugotovljenih stroškov iz prejšnjega odstavka, plačilo razlike krije Zavod, ki jo izterja od zavezanca.

(3) Gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena se proda centrom, ki jih izbere Zavod. Izbrani centri so gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena dolžni odkupiti vsaj po minimalni ceni.

(4) Vlada določi postopek in natančnejše pogoje za izbiro centrov iz prejšnjega odstavka, minimalne cene in podrobnejši postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov.

30. člen

(1) Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v lubju, vendar morajo biti obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani:

-       pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja,

-       pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po dospetju na skladišče.

(2) Skladišča za gozdne lesne sortimente iz prejšnjega odstavka morajo biti od 15. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolo-lovnimi pastmi.

(3) Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se morajo takoj obeliti in podlubniki uničiti ali pa prepeljati na skladišče in predelati v določenem roku, kar z odločbo dovoli in določi Zavod.

(4) Za uničenje podlubnikov se na skladiščih lahko uporabijo atestirana kemična sredstva, če se s tem ne ogroža okolje v skladu s predpisi o varstvu okolja.

31. člen

(1) Uporaba kemičnih sredstev v gozdu je prepovedana.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu izjemoma lahko uporabljajo atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biotskega ravnovesja, za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati, ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.

(3) Dovoljenje za izjemno uporabo kemičnih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku. Rok za izdajo dovoljenja je dva dni.

(4) Ne glede na prepoved iz prvega odstavka tega člena se atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biotskega ravnovesja, lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.

32. člen

(1) Paša v gozdovih je prepovedana.

(2) Izjemoma je na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov, paša lahko dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom.

33. člen

(1) V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zemljišča, ki po četrtem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd.

(3) Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.

34. člen

(1) Gozdove na Krasu in druge gozdove, ki so posebno ogroženi zaradi požara, določi za požarno ogrožene gozdove lokalna skupnost, na območju katere ležijo, na predlog Zavoda.

(2) Za varstvo gozdov pred požarom na Krasu in v drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari.

(3) V gozdovih iz prvega odstavka tega člena je prepovedana uporaba odprtega ognja.

35. člen

(1) Zavod spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja oziroma poškodovanosti gozdov.

(2) Povzročitelj razvrednotenja oziroma poškodovanja gozda mora lastniku takega gozda plačati odškodnino v skladu s predpisi o varstvu okolja.

36. člen

(1) V gozdovih se v skladu z gozdnogospodarskimi načrti ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo habitati avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. V gozdovih s spremenjeno sestavo gozdnih življenjskih združb se postopno ponovno vzpostavlja njihova naravna sestava.

(2) Številčnost populacij avtohtonih vrst prosto živečih živali v gozdnem ekosistemu mora zagotavljati biotsko ravnovesje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali preprečevati uresničevanja ciljev gospodarjenja z njim.

36.a člen

V odločbah, izdanih v upravnih zadevah iz prvega odstavka 17. člena, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, prvega odstavka 29. člena in osmega odstavka 37. člena tega zakona, Zavod določi količino in strukturo dreves za posek po drevesnih vrstah in debelinskih razredih.

3. Gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture

37. člen

(1) Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati tako. da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo.

(2) Pri načrtovanju gozdnih cest je treba poleg pomena gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe.

(3) Gradnja gozdnih prometnic je v javnem interesu. Gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne:

-       ogrozijo vodni viri;

-       povzročijo erozijski procesi;

-       prepreči odtok visokih vod iz hudournikov;

-       poveča nevarnost plazov;

-       poruši ravnotežje na labilnih tleh;

-       poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj;

-       prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;

-       prizadene naravna ali kulturna dediščina;

-       ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.

(4) Prepovedana je uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače.

(5) Gozdne vlake je treba graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu.

(6) Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, izda predpise o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic.

(7) Za gradnjo gozdnih prometnic se kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot tri četrtine površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.

(8) V primerih iz prejšnjega odstavka izda Zavod za posek dreves in izvedbo drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice na zemljišču trase predvidene gozdne prometnice, katerega lastnik ni soglašal z gradnjo te prometnice, odločbo v upravnem postopku na predlog lastnikov gozdov iz prejšnjega odstavka.

38. člen

(1) Gozdne ceste so gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom ter so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katero potekajo, in so javnega značaja. Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest. ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev.

(2) Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi. turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzemajo pripadajoče lokalne skupnosti.

(3) Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz prihodkov iz 49. člena tega zakona ter Republika Slovenija.

(4) Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja, ki ga pripravi Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

39. člen

(1) Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost.

(2) Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod v sodelovanju z lastniki gozdov.

(3) Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in režim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki.

(4) Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, oziroma v drugih podobnih primerih, Zavod določi poseben režim prometa.

40. člen

(1) Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.

(2) Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavek tega člena sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta.

(4) Poti iz prejšnjega odstavka in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost.

41. člen

(1) Čezmerna uporaba gozdne ceste (v nadaljnjem besedilu: čezmerna uporaba) pomeni povečan dnevni promet vozil, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, temveč je posledica pridobitne dejavnosti.

(2) Čezmerna uporaba je začasna, če traja manj kot 30 dni, sicer gre za trajno čezmerno uporabo.

(3) Za čezmerno uporabo mora uporabnik na podlagi pisnega soglasja lastnikov najmanj polovice lastniških deležev površine gozdne ceste in soglasja Zavoda, da je čezmerna uporaba dopustna glede na poudarjenost funkcij gozda, pridobiti dovoljenje lokalne skupnosti, ki vzdržuje gozdno cesto.

(4) Po končani čezmerni uporabi gozdne ceste mora uporabnik v 14 dneh od zadnjega dneva uporabe gozdne ceste odpraviti morebitne posledice take uporabe na cesti ali plačati odškodnino za morebitno povzročeno škodo na gozdni cesti.

(5) Odškodnino iz prejšnjega odstavka določi lokalna skupnost na predlog Zavoda. Odškodnina je prihodek proračuna lokalne skupnosti in se uporabi za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe gozdne ceste.

(6) Merila za določitev odškodnine so predvsem:

-       normativi za vzdrževanje gozdnih cest,

-       cene, ki veljajo za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v lokalni skupnosti,

-       stanje gozdne ceste pred začetkom čezmerne uporabe,

-       stanje gozdne ceste po končani čezmerni uporabi.

(7) Natančnejše pogoje, postopke in merila iz tega člena predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

42. člen

(1) Kadar sečnje ali druge obdelave gozdnih lesnih sortimentov oziroma spravila ni mogoče opraviti zunaj cestišča, je treba gozdno cesto zapreti. Zaporo s prometno signalizacijo označi izvajalec del, ki mora zato pridobiti dovoljenje Zavoda. Dnevna zapora lahko traja največ 10 ur, označena morata biti njen začetek in konec. Kadar traja zapora več dni, izdela Zavod v sodelovanju z lastnikom gozdne ceste poseben načrt prometa in ga označi na opozorilnih tablah.

(2) Trajno in popolno zaporo gozdnih cest Zavod označi s cestno-prometnimi znaki za prepoved prometa. Zavod določi, katere gozdne ceste se zaprejo z zapornico.

(3) Gozdne ceste se lahko, na podlagi predhodnega dovoljenja Zavoda, zaprejo tudi zaradi zagotovitve varnosti, vzdrževanja gozdne ceste, lova in prirejanja javnih shodov oziroma prireditev.

(4) Zapore gozdnih cest iz drugega odstavka tega člena ne veljajo za prebivalce bližnjih naselij, ki dnevno uporabljajo te ceste.

IV. VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM

43. člen

Gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, se razglasijo za varovalne gozdove.

44. člen

(1) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.

(2) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna higiensko-zdravstvena funkcija, obrambna ali estetska funkcija, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdna zemljišča, na katerih so skladišča ali vadbeni objekti, namenjeni obrambnim potrebam. Z njimi upravlja Ministrstvo za obrambo v skladu s tem zakonom.

(3) Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.

45. člen

(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom iz prvega odstavka 44. člena tega zakona se razglasijo z predpisom vlade.

(2) Gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona se razglasijo s predpisom lokalne skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v njenem interesu oziroma s predpisom vlade, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v državnem interesu.

46. člen

(1) S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom.

(2) Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd.

(3) Za razglasitev gozda z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo za gozd s posebnim namenom je treba predhodno pridobiti soglasje lastnika.

(4) Dela, potrebna zaradi zagotovitve posamezne izjemno poudarjene socialne funkcije v gozdu, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom, se določijo s pogodbo med lastnikom takega gozda in državo oziroma lokalno skupnostjo. V pogodbi se določi lastniku gozda tudi višina odškodnine za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in višina povračila za izvedbo v pogodbi določenih del.

(5) Minister, pristojen za gozdarstvo, lahko ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen.

V. PROMET Z GOZDOVI

47. člen

(1) Republika Slovenija ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz 43. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, razen če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti.

(2) Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo, ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ter predpisov, ki urejajo predkupno pravico na zemljiščih, ima Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev. Ta pravna oseba mora v primeru zemljišč, ki se nahajajo na zavarovanih območjih po predpisih s področja ohranjanja narave, pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ki se šteje za izjavo iz 84. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1).

(4) Pri prometu z gozdovi iz 43. in 44. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka upravna enota o predkupni pravici obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalno skupnost. Če pravna oseba, ki gospodari z gozdovi, v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalna skupnost uveljavlja predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprave ni potrebna.

(5) Predkupna pravica po tem zakonu se uveljavi tako, da upravičenec iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema obvestila upravne enote pisno sporoči lastniku nepremičnine in upravni enoti, da ponudbo sprejema.

(6) Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko deli samo, če:

-       ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd ali

-       je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali

-       so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.

(10) Razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

(11) Za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov se smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni s tem zakonom določeno drugače.

VI. FINANCIRANJE

48. člen

(1) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za:

-       javno gozdarsko službo;

-       načrtovana dela v varovalnih gozdovih in hudourniških območjih v zasebnih gozdovih;

-       dela, za katera mora Zavod zagotoviti izvedbo;

-       izplačila odškodnin in povračil v skladu s 46. členom tega zakona in za nakup gozdov, ki jih Republika Slovenija razglasi za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom;

-       izvajanje ukrepov za varstvo gozdov pred požari na Krasu;

-       preprečevalne in preprečevalno-zatiralne ukrepe (polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno).

(2) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje:

-       gozdno-okoljskih ukrepov in ukrepov v okviru Nature 2000, kot so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1944/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 367 z dne 22. 12. 2006, str. 23);

-       gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih oziroma gozdnem prostoru;

-       preprečevalno-zatiralnih varstvenih ukrepov za skupine gozdnega drevja ali posamičnega gozdnega drevja na negozdnih površinah zunaj naselij;

-       obnove gozdov na pogoriščih in gozdov poškodovanih zaradi naravnih ujm;

-       semenarske in drevesničarske dejavnosti;

-       razvojno-raziskovalnega dela v gozdarstvu;

-       sanacij in premen v zasebnih gozdovih;

-       vzdrževanja gozdnih cest;

-       gradnje in rekonstrukcije gozdnih cest;

-       priprave, gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak;

-       vlaganj za izboljšanje pogojev pridobivanja in trženja gozdnih proizvodov;

-       začetka dejavnosti združenj lastnikov gozdov nastalih na podlagi pogodbe ali zakona;

-       dejavnosti popularizacije gozdov in gozdarstva.

(3) Sredstva iz prejšnjih odstavkov se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo po programu vlaganj v gozdove, ki ga na podlagi nacionalnega gozdnega programa pripravi Zavod. Sredstva za namene iz prve, druge, četrte, sedme, devete, desete in enajste alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo tudi v skladu s predpisi Skupne kmetijske politike.

(4) Pri sofinanciranju del v gozdovih se upoštevajo vrsta dela ter poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise za uveljavljanje sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena.

49. člen

(1) Lokalnim skupnostim se prihodki za vzdrževanje gozdnih cest zagotovijo iz davka, odmerjenega od gozdnih zemljišč, v skladu z zakonom, ki ureja davek na nepremičnine.

(2) Višino prihodka, ki pripada posamezni lokalni skupnosti, določi Vlada Republike Slovenije glede na skupno dolžino gozdnih cest, povprečne stroške njihovega vzdrževanja in delež njihove rabe za negozdarske namene.

(3) Lokalna skupnost mora sredstva, ki jih prejme v skladu s prejšnjim odstavkom, nameniti izključno vzdrževanju gozdnih cest.

VII. JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA

I. Dejavnost

50. člen

(1) Dejavnosti javne gozdarske službe so:

-       spremljanje stanja in razvoja gozdov;

-       varstvo gozdov;

-       usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;

-       usmerjanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest;

-       vodenje evidenc in baz podatkov za gozdarstvo;

-       strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov;

-       gozdno semenarstvo vključno s pridelavo semena gozdnih in drevesnih vrst na semenskih plantažah, hranjenjem rezervnih količin semena gozdnih drevesnih in grmovnih vrst in ustanovitvijo in delovanjem semenske banke;

-       zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;

-       prevzemanje del, ki so bila opravljena v gozdu, če so bila sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije.

(2) Dejavnosti javne gozdarske službe opravlja Zavod, posamezne naloge iz prve, druge, pete, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka Gozdarski inštitut Slovenije, posamezne naloge iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka pa lahko opravljajo tudi koncesionarji.

(3) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje ustrezne dejavnosti, ki izpolnjuje kadrovske, tehnološke in prostorske pogoje za to dejavnost. Pogoje za opravljanje dejavnosti predpiše minister, pristojen za gozdarstvo. Koncesije podeljuje minister, pristojen za gozdarstvo, na predlog Zavoda.

(4) Delo Zavoda. Gozdarskega inštituta Slovenije in koncesionarjev nadzira ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

51. člen

Lastniki gozdov ne smejo ovirati izvajanja nalog javne gozdarske službe.

52. člen

Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejše pogoje iz 70. člena tega zakona, program pripravništva, program in postopek strokovnega izpita ter program in postopek strokovnega izpopolnjevanja.

53. člen

(1) Zavod mora omogočiti praktični pouk in pripravniško delo učencem in študentom oziroma diplomantom gozdarstva.

(2) Izobraževalne organizacije za gozdarstvo na podlagi pogodbe z izvajalskimi organizacijami zagotovijo svojim učencem in študentom praktični pouk pri teh organizacijah.

VIII. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE

1. Ustanovitev

54. člen

(1) S tem zakonom se ustanovi Zavod za gozdove Slovenije.

(2) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije.

(3) Zavod je pravna oseba s statusom javnega zavoda.

2. Ime in sedež Zavoda

55. člen

(1) Ime Zavoda je Zavod za gozdove Slovenije.

(2) Sedež Zavoda je v Ljubljani.

3. Naloge Zavoda

56. člen

(1) Zavod opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih, in sicer:

-       zbira podatke o stanju in razvoju gozdov kot ekosistema;

-       vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje;

-       spremlja biotsko ravnovesje v gozdovih;

-       spremlja razvrednotenje in poškodovanost gozdov;

-       izdela program varstva gozdov;

-       zagotavlja izvedbo ukrepov za varstvo gozdov;

-       izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove in nudi strokovno pomoč pri gašenju požarov;

-       opravlja naloge poročevalsko, prognostično-diagnostične službe;

-       izdela strokovne podlage za nacionalni gozdni program;

-       pripravi program vlaganj v gozdove;

-       izdeluje gozdnogospodarske načrte, gozdnogojitvene načrte, lovsko upravljavske načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom;

-       pripravlja načrte za premeno in sanacijo gozdov;

-       usmerja in spremlja sanacijo hudourniških območij;

-       sodeluje pri prostorskem načrtovanju;

-       sodeluje pri usmerjanju, usklajevanju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu;

-       pripravlja strokovne podlage za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in vodi evidenco o gozdnih cestah;

-       načrtuje vzdrževanje gozdnih cest;

-       spremlja in nadzira izvajanje gradnje, rekonstrukcij in vzdrževanja gozdnih cest ter prevzema opravljena dela

-       pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov;

-       obdeluje podatke in pripravlja informacije o stanju in razvoju gozdov;

-       skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov;

-       izvaja svetovanje, izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov;

-       zagotavlja seme in sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;

-       prevzema opravljena dela v gozdovih in hudourniških območjih, če so financirana ali sofinancirana iz proračuna;

-       vodi in odloča o upravnih stvareh iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, osmega odstavka 37. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 29. člena Zavod vodi in o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod lahko odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe;

-       opravlja v gozdovih in gozdnem prostoru naloge nadzora v skladu z določbami tega zakona;

-       opravlja v gozdu in gozdnem prostoru naloge neposrednega nadzora v naravi v skladu s predpisi o ohranjanju narave in v tej zvezi naloge prekrškovnega organa;

-       o nedovoljenih posegih in aktivnostih v gozdu in gozdnem prostoru pisno obvešča pristojne inšpekcijske službe;

-       daje strokovno pomoč pristojnim organom pri izvajanju nadzora iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona.

(2) Naloge iz druge, šeste, osemnajste, štiriindvajsete, petindvajsete, šestindvajsete in sedemindvajsete alinee prejšnjega odstavka Zavod opravlja kot javno pooblastilo.

56.a člen

(1) Evidenca o izdanih odločbah o poseku dreves se vodi za izvajanje nadzora po tem zakonu.

(2) Evidenco o izdanih odločbah o poseku dreves vodi in upravlja v elektronski obliki Zavod.

(3) V evidenci o izdanih odločbah o poseku dreves se vodijo naslednji podatki:

-       osebno ime in naslov ali firma in sedež ter davčna številka lastnika gozda,

-       vrsta odločbe (odločba o poseku dreves, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda),

-       številka in datum izdaje odločbe,

-       datum pravnomočnosti odločbe in obdobje veljavnosti odločbe,

-       vrsta in količina dreves za posek.

(4) Zavod upravičenim uporabnikom zagotavlja neposreden elektronski dostop do podatkov iz evidence iz prvega odstavka tega člena.

57. člen

(2) S soglasjem ustanovitelja Zavod lahko opravlja tudi druge naloge.

57.a člen

(1) Za opravljanje s tem zakonom določenih nalog Zavod obdeluje osebne podatke o lastnikih zemljišč in njihovih začasnih upraviteljih v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Osebni podatki in podatki o pravni osebi, povezani z lastnikom ali upravljalcem zemljišč, ki jih obdeluje Zavod, so: naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana, davčna številka ali druga identifikacijska oznaka v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, grafični in pisni podatki o parcelah in njihovi površini, katastrski občini, katastrski kulturi in katastrskem razredu ter podatki o izdanih odločbah.

(2) Razen podatkov o izdanih odločbah pridobiva Zavod podatke iz prejšnjega odstavka iz računalniške podatkovne zbirke zemljiškega katastra in zemljiške knjige Republike Slovenije. Upravljalec oziroma organizacija, ki obdeluje podatke iz računalniške podatkovne zbirke zemljiškega katastra in zemljiške knjige Republike Slovenije, posreduje Zavodu podatke iz te zbirke brezplačno, pri čemer pa mu lahko zaračuna materialne stroške priprave podatkov. Zavod lahko za opravljanje s tem zakonom določenih nalog šteje za lastnika tudi osebo, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, če pridobi listino, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ali se oseba sama izkaže za lastnika.

4. Organiziranost in organi Zavoda

58. člen

Zavod ima območne enote. Število in meje območnih enot določi Vlada Republike Slovenije.

59. člen

Organi Zavoda so svet Zavoda, direktor Zavoda in strokovni svet Zavoda.

60. člen

(1) Svet Zavoda sestavljajo predstavniki svetov območnih enot, ustanovitelja, delavcev Zavoda, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva in lastnikov gozdov.

(2) Svet Zavoda ima naslednje naloge:

-       določi predlog območnega načrta;

-       sprejme program dela Zavoda;

-       sprejme finančni načrt in zaključni račun Zavoda;

-       sprejema poročila o opravljenem delu Zavoda;

-       opravlja druga dela v skladu s statutom.

(3) Podrobnejša sestava in naloge sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda.

61. člen

(1) Direktor Zavoda organizira in vodi delo ter poslovanje Zavoda, predstavlja in zastopa Zavod in je odgovoren za zakonitost dela Zavoda.

(2) Direktorja Zavoda imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.

62. člen

(1) Strokovni svet Zavoda je kolegijski strokovni organ Zavoda. Strokovni svet Zavoda določi osnutek območnega načrta, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom ter predlaga rešitve in priporočila organom Zavoda.

(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.

63. člen

Organi območnih enot so svet območne enote, vodja območne enote in strokovni svet območne enote.

64. člen

(1) Svet območne enote ima naslednje naloge:

-       obravnava pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave gozdnogospodarskih načrtov in zavzame do njih stališče;

-       določi predlog. gozdnogospodarskega načrta, gozdnogospodarske enote in predlog letnega lovsko upravljavskega načrta območja, katerega vsebino določajo predpisi o divjadi in lovstvu;

-       predlaga program dela območne enote;

-       predlaga finančni načrt območne enote;

-       sprejema poročila o opravljenem delu v območni enoti;

-       opravlja druga dela v skladu s statutom.

(2) Po tretjino članov sveta območne enote sestavljajo predstavniki:

-       lastnikov gozdov;

-       lovstva, kmetijstva in varstva narave;

-       ustanovitelja, lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja in delavcev Zavoda.

65. člen

(1) Vodja območne enote organizira in vodi delo ter. poslovanje območne enote in je odgovoren za strokovnost njenega dela.

(2) Vodjo območne enote imenuje in razrešuje direktor Zavoda po predhodnem mnenju Sveta območne enote. V enem letu od nastopa funkcije lahko direktor Zavoda razreši vodjo območne enote. V primeru razrešitve se vodjo območne enote, ki je bil že pred začetkom mandata zaposlen na Zavodu, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Če takšnega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha, ima pa pravico do odpravnine, ki mu zaradi prenehanja potrebe po njegovem delu pripada v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.

66. člen

(1) Strokovni svet območne enote je kolegijski strokovni organ območne enote. Strokovni svet območne enote določi osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta območja, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom na gozdnogospodarskem območju, ter predlaga rešitve in priporočila organom območne enote Zavoda.

(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta območne enote se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.

5. Pravice, obveznosti in odgovornosti Zavoda v pravnem prometu

67. člen

(1) Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

(2) Premoženje Zavoda je last Republike Slovenije. Zavod gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, ki jih pridobi v skladu s tem zakonom.

(3) Za upravljanje premoženja je Zavod odgovoren ustanovitelju. Zavod mora uporabljati in upravljati premoženje ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja.

6. Sredstva za delo Zavoda

68. člen

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti:

-       iz proračuna Republike Slovenije;

-       s prodajo storitev drugim;

-       z dotacijami, darili in iz drugih virov.

7. Druge medsebojne pravice in obveznosti med ustanoviteljem in Zavodom

69. člen

(1) Ustanovitelj:

-       spremlja uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;

-       zagotovi ustrezne materialne možnosti za delo Zavoda in njegov razvoj;

-       izda soglasje k statutu; – imenuje in razrešuje direktorja;

-       imenuje in razrešuje svoje predstavnike v organe Zavoda in območnih enot;

-       izda soglasje k organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu.

(2) Zavod:

-       pripravi program dela in finančni načrt;

-       skrbi za uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;

-       daje predloge za podelitev koncesije za opravljanje določenih nalog javne gozdarske službe;

-       poroča o poslovanju.

8. Delavci v Zavodu

70. člen

(1) Naloge javne gozdarske službe v Zavodu opravljajo delavci, ki imajo za to ustrezno izobrazbo, ustrezno strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2) Naloge javne gozdarske službe v Zavodu lahko na delovnih mestih, za katera je predpisana izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, opravljajo tudi delavci, ki imajo višjo izobrazbo, pridobljeno v okviru sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. 1. 1994, ter najmanj 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih z zahtevano višješolsko izobrazbo v Zavodu.

(3) Delavci Zavoda, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe, se v času delovnega razmerja na Zavodu ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi, dejavnostjo trženja lesa, zastopanjem oseb, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi ter s skrbništvom nad gozdovi v lastništvu drugih oseb.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se delavci Zavoda v času delovnega razmerja na Zavodu lahko:

-       ukvarjajo z dejavnostjo rabe gozdov,

-       ukvarjajo z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi in dejavnostjo trženja lesa v lastnem gozdu ali v gozdu, ki je v lasti osebe, ki je z njimi v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je z njimi v zakonu ali v svaštvu do prvega kolena.

71. člen

Strokovni delavci Zavoda imajo pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo, zato jim mora Zavod omogočiti:

-       stalno spremljanje razvoja gozdarskih ved;

-       občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih organizacijah;

-       občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja.

IX. RAZISKOVALNA DEJAVNOST

1. Skupne določbe

72. člen

(1) Raziskovalno dejavnost v gozdarstvu in lovstvu opravljajo raziskovalne organizacije ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih o raziskovalni dejavnosti.

(2) Temeljna, uporabna in razvojno-raziskovalna dejavnost v gozdarstvu in lovstvu se opravlja v okviru nacionalnega raziskovalnega programa in v skladu z njim. Na tej podlagi ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za znanost in tehnologijo, financira ali sofinancira raziskovalne in razvojne projekte ter raziskovalno in razvojno infrastrukturo.

(3) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za znanost in tehnologijo, usklajuje programiranje in izvajanje raziskovalnega dela.

2. Gozdarski inštitut

73. člen

(1) Gozdarski inštitut Slovenije opravlja raziskovalno dejavnost na področju gozdov, gozdarstva, divjadi in lovstva.

(2) Gozdarski inštitut Slovenije je pravna oseba s statusom javnega raziskovalnega zavoda.

74. člen

(1) Gozdarski inštitut Slovenije poleg raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge javne gozdarske službe:

-       usmerja in strokovno vodi spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov;

-       usmerja in strokovno vodi poročevalsko, prognostično – diagnostično službo za gozdove;

-       strokovno usmerja gozdno semenarsko in drevesničarsko dejavnost;

-       razvija in strokovno usmerja informacijski sistem za gozdove;

-       pripravlja strokovne podlage in predloge normativov za opravljanje del v gozdovih.

(2) Gozdarski inštitut Slovenije ima naslednja javna pooblastila:

-       izdaja potrdila za gozdno seme in sadike v skladu s predpisi o semenu in sadikah;

-       opravlja strokovni in zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom.

(3) Gozdarski inštitut Slovenije opravlja program statističnih raziskav za gozdove in druge naloge, predvidene z aktom o ustanovitvi in statutom.

IX.a ZDRUŽEVANJE

74.a člen

(1) Za povečanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in trženja gozdnih proizvodov ter lesne biomase se spodbuja prostovoljno združevanje lastnikov gozdov v društvih lastnikov gozdov.

(2) Za učinkovitejšo uporabo gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti lahko fizične osebe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo ustanovijo strojne krožke.

74.b člen

(1) Društvom na področju gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in delovanja presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva, lahko minister pristojen za gozdarstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. Delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva pomeni, da je pretežni del delovanja društva na podlagi sprejetega programa, v različnih oblikah in vsebinah namenjen popularizaciji gozdov in gozdarstva.

(2) Podrobnejše pogoje za podelitev statusa društva iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gozdarstvo v skladu z zakonom, ki ureja društva.

(3) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo vodi evidenco društev iz prvega odstavka tega člena.

(4) Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja na vsaka tri leta.

X. NADZOR

75. člen

(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo, gradbeni in urbanistični inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.

(2) Uresničevanje določb tega zakona o preprečevanju in gašenju požarov poleg gozdarskih inšpektorjev nadzirajo tudi požarni inšpektorji in policija.

(3) Za nadzor nad izvajanjem 17.b in 17.c člena tega zakona sta poleg gozdarskih inšpektorjev pristojni tudi finančna uprava in policija, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi.

(4) Za nadzor nad izvajanjem Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU sta pristojni gozdarska inšpekcija in finančna uprava, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi.

(5) Pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom finančna uprava vodi in odloča o postopkih zaradi kršitev iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 77.c člena, 4. in 5. točke prvega odstavka 80. člena, 1. do 3. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona. Če finančna uprava pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom ugotovi kršitev predpisa, ima poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga določi. Policija v okviru izvajanja nadzora v skladu s tem zakonom ugotavlja kršitve iz 2. do 7. točke prvega odstavka 77.c člena tega zakona.

(6) Če pristojni organ pri izvajanju nadzora v skladu s četrtim odstavkom tega člena pri gospodarskem subjektu iz točke (c) 2. člena Uredbe 995/2010/EU ugotovi, da so les ali izdelki iz lesa nezakonitega izvora oziroma, če ta gospodarski subjekt zakonitega izvora ne dokaže, pristojni organ gospodarskemu subjektu z odločbo prepove njihov promet.

(7) Za izvajanje nadzora iz tretjega odstavka tega člena lahko finančna uprava in policija za ugotavljanje vrste in količine gozdno lesnih sortimentov zaprosita za pomoč gozdarsko inšpekcijo ali javno gozdarsko službo.

76. člen

Za gozdarskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo gozdarske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ali na področju gojenja in izkoriščanja gozdov.

77. člen

(1) Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva ima gozdarski inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:

-       pregledovati dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela in vsa mesta, kjer se v gozdovih sekajo oziroma spravljajo, zlagajo in prevažajo gozdni lesni sortimenti iz gozda do potrošnika;

-       pregledovati in spremljati uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov in gozdnogojitvenih načrtov;

-       ustaviti vsa dela, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

-       določiti rok za obeljenje panjev in neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev in bresta, za katere je obeljenje predpisano, oziroma odrediti obeljenje na stroške lastnika sortimentov oziroma panjev oziroma skladišča;

-       v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči;

-       pregledovati in spremljati uresničevanje ukrepov za varstvo gozdov;

-       preveriti, če izvajalci izpolnjujejo pogoje za opravljanje del v gozdovih;

-       nadzirati porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in gozdarstvo, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic;

-       na gozdnih cestah ustaviti vozilo, ki prevaža ali ima naložene gozdno lesne sortimente, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za gozdarstvo;

-       zahtevati od osebe, ki prevaža ali ima na vozilu naložene gozdno lesne sortimente, na vpogled osebni dokument za ugotavljanje istovetnosti te osebe;

-       pregledovati dokumentacijo, ki mora spremljati gozdno lesne sortimente med prevozom ali naložene na vozilo.

(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.

(3) Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost:

-       odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;

-       odrediti, da se sredstva, dodeljena oziroma porabljena v nasprotju s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vrnejo v proračun Republike Slovenije;

-       poročati pristojnim državnim organom o ugotovitvah pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in o izrečenih ukrepih.

77.a člen

(1) Delavci Zavoda, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: gozdarski nadzorniki) in imajo pooblastila prekrškovnega organa po zakonu, ki ureja prekrške, opravljajo poleg inšpektorjev neposredni nadzor nad izvajanjem določb prvih odstavkov 18. in 25. člena, prvega in četrtega odstavka 37. člena ter prvega in tretjega odstavka 40. člena tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov ter določb drugih predpisov, ki urejajo nabiranje gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov, ki zajema:

-       ugotavljanje kršitev glede zmanjševanja rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanja njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali;

-       ugotavljanje kršitev glede omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob in rastlin;

-       ugotavljanje kršitev glede rekreativnega nabiranja gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov;

-       ugotavljanje kršitev glede vožnje v gozdu;

-       ugotavljanje kršitev, ki bi zmanjšale ali preprečile uporabo gozdnih prometnic oziroma povečale stroške njihovega vzdrževanja;

-       opozarjanje oseb na dejanja, ki škodijo gozdu.

(2) Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je gozdarski nadzornik uradna oseba ter ima službeni znak, službeno izkaznico in predpisano službeno obleko.

(3) Gozdarski nadzorniki imajo pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali drugo javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe. Gozdarski nadzorniki lahko tudi fotodokumentirajo potek kršitve in kršilca zaradi dokazovanja storitve prekrška.

(4) Gozdarski nadzorniki imajo pravico izdati plačilni nalog osebi, ki stori prekršek iz 5., 13., 23., 24. in 27. točke prvega odstavka 79. člena in 3. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za gozdarstvo predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku, izkaznici in službeni obleki gozdarskih nadzornikov.

77.b člen

(1) Pri izvrševanju nadzora v skladu s tem zakonom ima policija poleg pooblastil, določenih v drugih predpisih, pravico pregledovati dokumente, ki morajo spremljati gozdno lesne sortimente med prevozom ali naložene na vozilo.

(2) Če policija pri izvrševanju nadzora ugotovi, da je bil storjen prekršek po tem zakonu, predlaga gozdarskemu inšpektorju ali finančni upravi uvedbo postopka o prekršku.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

77.c člen

(1) Z globo od 2.500 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, če:

1.     seka ali dovoli sečnjo gozdnega drevja, pridobiva okrasna drevesa ali opravlja premeno gozdov brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena, osmi odstavek 37. člena);

2.     ne izda prevozniku knjigovodske listine pred nalaganjem ali prevozom gozdnih lesnih sortimentov (prvi odstavek 17.b člena, prvi odstavek 17.c člena);

3.     ne vodi materialnega knjigovodstva za skladišče, iz katerega so bili odpremljeni gozdni lesni sortimenti (drugi odstavek 17.c člena);

4.     ima na vozilu naložene ali prevaža gozdne lesne sortimente brez knjigovodske listine (prvi odstavek 17.b člena, četrti odstavek 17.c člena);

5.     knjigovodske listine ali listin iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena na zahtevo pooblaščene uradne osebe ne izroči na vpogled (prvi, drugi in četrti odstavek 17.b člena);

6.     ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 17.b člena tega zakona;

7.     daje na trg nezakonito pridobljen les ali lesne proizvode, oziroma daje na trg les in lesne proizvode, za katere ne dokaže zakonitega izvora (prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/2010/EU) ali

8.     ne izkaže lastništva gozdnih lesnih sortimentov po odredbi nadzornega organa (šesti in sedmi odstavek 17.c člena).

(2) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 300 eurov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(4) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.

78. člen

(1) Z globo od 3.000 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, seka ali dovoli sekati gozdno drevje ali okrasna drevesa brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2) Z globo od 2.000 eurov do 3.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 800 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

79. člen

(1) Z globo od 1.200 eurov do 42.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.     ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo, pridobiva smolo brez odločbe ali v nasprotju z njo (četrti odstavek 17. člena);

2.     seka, spravlja, prevaža ali zlaga gozdne lesne sortimente oziroma ravna s sečnimi ostanki oziroma ta dela zagotovi v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov ali ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu (tretji odstavek 17. člena);

3.     ne ravna v skladu s predpisi za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov (sedmi odstavek 17. člena);

4.     ne zagotovi z odločbo Zavoda odrejenih del (tretji odstavek 17.a člena);

5.     s svojim ravnanjem zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena);

6.     pri pridobivanju semena gozdnih dreves ali drugih gozdnih dobrin povzroči opustošenje (drugi odstavek 18. člena);

6.a  opravlja dela v gozdu, čeprav ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede strokovne usposobljenosti za delo v gozdu (drugi odstavek 19. člena);

7.     gradi objekt ali izvede poseg v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda (prvi odstavek 21. člena);

8.     gradi objekt zunaj gozda brez soglasja Zavoda (drugi odstavek 21. člena);

9.     krči gozd brez dovoljenja Zavoda (četrti odstavek 21. člena);

10.  pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del ne pridobi dovoljenja Zavoda (prvi odstavek 21.a člena);

11.  seka na golo, čeprav to ni predvideno v gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 22. člena);

12.  ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, v roku, ki ga določi Zavod (prvi odstavek 23. člena);

13.  kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih nabira živali, plodove, gobe ali rastline (25. člen);

14.  preprečuje spremljanje ali krepitev biotskega ravnovesja v gozdu ali izvajanje preventivnih varstvenih del (27. člen);

15.  ne izvede oziroma zagotovi vseh s predpisi o varstvu gozdov predpisanih ukrepov za preprečitev porušenja biotskega ravnovesja ali druge škode v gozdovih (28. člen);

16.  ne opravi sanitarnih sečenj ali preventivnih varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo (prvi odstavek 29. člena);

17.  ne izvede dodatno predpisanih ukrepov za varstvo gozdov (tretji odstavek 29. člena);

18.  ne obeli ali ne predela gozdnih lesnih sortimentov smreke, jelke, bora ali bresta ali ne porabi ali ne predela njihovih ostankov v predpisanem roku (prva in druga alinea prvega odstavka 30. člena);

19.  ne opremi skladišč od 15. marca do 31. oktobra s kontrolno-lovnimi pastmi (drugi odstavek 30. člena);

20.  ne zagotovi izvedbe z odločbo Zavoda določenih del (tretji odstavek 30. člena);

21.  brez dovoljenja Zavoda v gozdu uporablja kemična sredstva oziroma zagotovi njihovo uporabo (drugi in tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 31. člena);

22.  pase v gozdu, kadar to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom (32. člen);

23.  z gradnjo, vzdrževanjem ali uporabo gozdnih prometnic ogrozi vodni vir, povzroči erozijski proces, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazu, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, prizadene območje, pomembno za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravno ali kulturno dediščino, ogrozi drugo funkcijo oziroma večnamensko rabo gozdov (tretji odstavek 37. člena);

24.  uporabi gozdno prometnico za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, s čimer zmanjša ali prepreči uporabo gozdne prometnice oziroma poveča stroške njenega vzdrževanja (četrti odstavek 37. člena);

25.  gradi ali vzdržuje gozdne vlake v nasprotju z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu (peti odstavek 37. člena);

27.  se razen za namene gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma njihovega premoženja vozi v gozdu ali gozdnem prostoru zunaj gozdnih cest z izjemo vožnje s kolesom brez motorja (prvi odstavek 40. člena);

28.  se vozi po gozdnih cestah z vozili nad določeno težo, kadar je to zaradi razmočenosti tal prepovedano (drugi odstavek 40. člena);

29.  brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem čezmerno uporablja gozdne ceste (tretji odstavek 41. člena);

30.  v predpisanem roku ne odpravi morebitnih posledic čezmerne uporabe ali ne plača odškodnine (četrti odstavek 41. člena);

31.  zapre gozdno cesto brez predhodnega dovoljenja Zavoda (tretji odstavek 42. člena);

32.  ovira izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen);

33.  na podlagi izdane odločbe ne ustavi vseh del, ki niso v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov (tretja alinea prvega odstavka 77. člena);

34.  ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis.

(2) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 400 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(4) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.

80. člen

(1) Z globo od 1.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.     kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena);

2.     požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom (tretji odstavek 33. člena);

3.     uporablja odprti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena);

4.     nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti v skladu s 6. členom Uredbe 995/2010/EU ali ravna v nasprotju z njim;

5.     ne hrani informacij v skladu s 5. členom Uredbe 995/2010/EU ali 5. členom Uredbe 607/2012/EU.

(2) Z globo od 600 eurov do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 200 eurov do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(4) Z globo od 600 eurov do 1.500 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.

80.a člen

(1) Z globo od 1.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje nadzorna organizacija iz 8. člena Uredbe 995/2010/EU, če:

1.     ne preverja pravilne uporabe svojega sistema potrebne skrbnosti pri gospodarskem subjektu (točka (b) prvega odstavka 8. člena Uredbe 995/2010/EU),

2.     ne sprejme ustreznih ukrepov, če gospodarski subjekt sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno (točka (c) prvega odstavka 8. člena Uredbe 995/2010/EU).

(2) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

81. člen

(1) Z globo od 800 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.     ravna v nasprotju s šestim odstavkom 17.c člena tega zakona;

2.     ne hrani knjigovodskih listin v skladu s petim odstavkom 17.c člena tega zakona;

3.     prevaža ali prodaja okrasna drevesa brez plomb (tretji odstavek 18. člena);

4.     v gozdu pogozduje negozdna zemljišča, ki z gozdnogospodarskim načrtom niso predvidena za pogozditev (četrti odstavek 18. člena);

5.     v gozdu oziroma gozdnem zemljišču organizira javni shod ali prireditev, ne da bi o tem obvestil Zavod (drugi odstavek 21.a člena);

6.     ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 24. člena);

7.     predhodno ni obvestil Zavoda o začetku izvedbe sanitarne sečnje ali preventivnih varstvenih del (drugi odstavek 29. člena);

8.     uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe (drugi odstavek 39. člena).

(2) Z globo od 400 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 200 eurov do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki:

1.     stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena;

2.     se giblje znotraj ograjenega gozda, kadar je to prepovedano (drugi odstavek 24. člena);

3.     jezdi oziroma se vozi s kolesom brez motorja v nasprotju s tretjim odstavkom 40. člena tega zakona;

4.     pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob preseže dovoljene količine (prvi odstavek 5. člena).

(4) Z globo od 400 eurov do 1.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.

81.a člen

(1) Z globo od 800 eurov do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki v manjšem obsegu seka gozdno drevje ali okrasna drevesa ali dovoli njihovo sečnjo brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2) Z globo od 300 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 150 eurov do 400 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 300 eurov do 800 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.

81.b člen

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

81.c člen

(1) Za prekršek iz 8. točke prvega odstavka 77.c člena tega zakona se poleg predpisane globe lahko izreče tudi stranska sankcija odvzem gozdnih lesnih sortimentov.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka nadzorni organ zaseže gozdne lesne sortimente.

(3) Prevoz, hrambo in razpolaganje v javnem interesu z zaseženimi in odvzetimi gozdnimi lesnimi sortimenti izvaja družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v imenu in za račun Republike Slovenije. Republika Slovenija sklene z družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., pogodbo, s katero stranki uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem nalog iz tega člena, zlasti glede višine nadomestila za opravljanje storitev, načina in rokov za zagotavljanje finančnih sredstev za opravljanje nalog ter načina in oblike nadzora, ki ga izvaja Republika Slovenija v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, predvsem porabe sredstev ter kakovosti in pravočasnosti opravljanja nalog.

(4) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračunskega sklada za gozdove v skladu z zakonom, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije.

(5) Podrobnejše pogoje za izvajanje določb tretjega in četrtega odstavka tega člena predpiše vlada.