Proizvodne vloge gozda

Odkup lesa Lip bled

Gozd je za lastnika vir prihodka. Nekateri lastniki gozdov, ki imajo v lasti 100 ha ali več, se lahko preživljajo zgolj s prodajo lesa iz gozda in nabiranjem ter prodajo gozdnih sadežev. V Sloveniji je kar nekaj gozdnih kmetij, ki jim glavni vir prihodka predstavlja prodaja lesa.

Glavni in najvrednejši proizvod gozda je les, zato je za večino lastnikov najbolj pomembna lesnoproizvodna vloga. Med proizvodne vloge štejemo še nabiralniško in lovnogospodarsko vlogo.

Lesnoproizvodna vloga

Lastniki gozdov dajejo največji poudarek lesnoproizvodni vlogi ali funkciji gozda. Les je surovina, ki prinaša denar. Lastnik z vlaganjem v nego gozda povečuje vrednost lesa v njem. S prodajo posekanega lesa dobi sredstva, katera delno vloži nazaj v gozd v obliki nege, večji del pa lahko uporabi za druge namene. To mu lahko predstavlja zaslužek in možnost preživetja.

les

Gozdovi s poudarjeno lesnoproizvodno vlogo so običajno na najboljših rastiščih, ki omogočajo velik prirastek lesa. Za take gozdove skrbimo tako, da se ne zmanjšuje njihova proizvodna sposobnost in jih ne delimo (npr. dedovanje). Izkoristek gospodarjenja na večjih površinah je boljši in tudi lažje je gospodariti. To so gozdovi, kjer so drevesa v različnih razvojnih fazah, v njih pa se redno sekajo zrela drevesa.

Lesnoproizvodna vloga pa nima neposrednega vpliva samo na lastnika, temveč je njen gospodarski vpliv večji. Les je treba posekati in spraviti iz gozda. To omogoča zaposlitve gozdnim delavcem v gozdarskih podjetjih. V nadaljnjem koraku je treba les predelati v polizdelke ali izdelke, kar stori žagarska oz. lesna industrija, ki zaposluje številne delavce. Največ koristi od lesnoproizvodne vloge imajo tista območja, kjer so vzpostavljene gozdno-lesne verige od gozda do končnega izdelka.

Nabiralniška vloga

Nabiralništvo je sestavni del človeške družbe že od samih začetkov. V našem okolju je imelo nekoč nabiralništvo velik pomen za preživetje ljudi, danes pa se je pomen močno zmanjšal. Kljub temu ima nabiralništvo še vedno precej pomembno vlogo predvsem z rekreacijskega vidika in kot dopolnilni vir zaslužka. Nabiralniška vloga zadovoljuje potrebe ljudi po gozdnih sadežih (borovnicah, kostanju, malinah, gobah, brusnicah) zdravilnih zeliščih, medu, okrasnem zelenju, drevesnih storžih, vejah itd.

Nabiralniška vloga je običajno omejena z oddaljenostjo od naselij in glavnih prometnic. Ta vloga je bolj pomembna v bližini naselij oz. urbanih središč, kjer se prepleta z rekreacijsko in turistično vlogo.

Gozdovi s poudarjeno nabiralniško vlogo imajo več rastlinskih vrst, ki imajo zanimive in uporabne plodove, sicer pa se po videzu bistveno ne razlikujejo od gozdov z drugimi poudarjenimi vlogami.

Ekonomsko je mogoče nabiralniško vlogo ovrednotiti s cenami gozdnih sadežev, ki jih dosežejo na trgu.

Lovnogospodarska vloga

Divjad je sestavni del gozda. Divjad predstavlja vir dohodka za lovske družine in lovce ter posredno za državo skozi prodajo pravic do lova. Lov je gospodarska dejavnost, ki je običajno športnega in prestižnega značaja. S tem je povezana tudi turistična vloga gozda, saj klasični lov vse bolj nadomešča foto lov (fotografiranje divjih živali v naravnem okolju) in opazovanje divjih živali v naravi.

Jelen v gozdu

Živali imajo veliko vlogo v gozdu in vplivajo na razvoj lesa ter posledično na lesnopridelovalno vlogo. Ker v naših gozdovih ni dovolj naravnih plenilcev divjadi, je treba številčnost divjadi umetno prilagajati, da v gozdu ne nastaja gospodarska škoda na področju pridobivanja lesa.

Gozdovi s poudarjeno lovnogospodarsko vlogo so bogata z zelnatimi rastlinami v zeliščnem sloju in imajo veliko grmovnic. To zagotavlja dovolj hrane rastlinojedim živalim. Ti gozdovi so običajno v mlajših razvojnih fazah. Gre za gozdove na slabših rastiščih, gozdove, v katerih se je prekomerno steljarilo, kmetijske površine v zaraščanju in grmišča. To so gozdovi, kjer je prirastek lesa skromen, pogosto so zelo svetli in s številnimi jasami.

Vrednotenje te vloge je enostavno, saj gre za prodajo lovnih pravic, trofej, mesa ipd.