Drevesa so rastline, ki najbolj zaznamujejo gozd. Brez njih ne bi bilo gozda. So lesnate rastline, ki imajo običajno eno navpično rastoče deblo, iz katerega izraščajo posamezne veje in so višja od treh metrov. Drevesa imajo korenine, deblo, veje in liste oz. iglice.

Drevesa imajo velik vpliv na okolje. S koreninami preprečujejo erozijo tal in z debli ščitijo pred plazovi. Z njimi lahko ščitimo polja in naselja pred močnimi vetrovi (npr. burja v Vipavski dolini). Drevesa so velik porabnik ogljikovega dioksida in proizvajalci kisika: odrasla bukev porabi dnevno 9,3 m3 ogljikovega dioksida in sprosti 9,4 m3 kisika.  

Na Zemlji je po ocenah 100.000 različnih vrst dreves, ki predstavljajo 25 % vseh rastlinskih vrst, do sedaj pa je prepoznanih 60.000 vrst. Večina jih uspeva v tropskem območju. V slovenskih gozdovih uspeva 71 različnih domačih (avtohtonih) drevesnih vrst. Od tega je 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev. K tej številki pa je treba dodati še nekaj drevesnih vrst, ki izvirajo od drugod in so jih k nam prinesli v preteklosti. Te vrste nimajo večjega pomena za naše gozdove z izjemo robinije (Robinia pseudoacacia), ki je zelo agresivna in izrinja nekatere domače drevesne vrste. Najpogostejše drevesne vrste v naših gozdovih so bukev, jelka, smreka, javorji, hrasti, bori, jesen. Druge vrste so redkejše, kljub temu pa je njihova vloga velika.

Največja drevesa

Drevesa so velike rastline, katerih večji del je mrtev. Živi so vsi zeleni deli (listi, cvetovi, plodovi, veje tekočega leta), leseni deli (veje, deblo) pa so večinoma zgrajeni iz mrtvih celic. Le manjši zunanji del pod skorjo, je živ. Zaradi tega lahko drevesa dosežejo velike višine in velike starosti. Najvišje drevo na svetu (po podatkih Wikipedie) je preko 115 m visoka sekvoja, ki raste v Kaliforniji (ZDA), najdebelejše (premer debla v prsni višini) je mehiški močvirski taksodij, ki ima premer preko 11 m ter raste v Mehiki in najstarejše drevo, ki so mu zanesljivo določili starost, je eden izmed severnoameriških borov (Pinus longeava), ki je dosegel 4.844 let.

Pomen dreves za ljudi

Drevesa imajo tudi velik pomen za ljudi. Pojavljajo se kot glavni motiv v številnih pesmih in pravljicah. So sestavni del mitologije. V preteklosti so številna ljudstva častila drevesa in jim pripisovala nadnaravne sposobnosti. To izvira iz njihove dolgoživosti in spreminjanja skozi posamezne življenjske faze.

Ljudje imamo drevesa pravilom radi. Nudijo nam senco v vročih poletnih dneh, ko marsikdo zaide na sprehod v gozd. Drevesa nas ne ščitijo le pred sončno pripeko, temveč z oddajanjem vode hladijo in vlažijo zrak v gozdu. Nudijo dom številnim pticam in drugim živalim, ter nas razveseljujejo s plodovi (kostanj, žir, želod). Drevesa, ki rastejo samostojno na prostem, so zelo lep okras travnika ali vrta in številne domačije imajo pod veliko lipo, hrastom, javorjem ali drugim drevesom mizo, kjer se v poletni senci zbira družina in prijatelji.