Hrast

Vitli Krpan

Pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob (Quercus robur), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), črničevje ali črnika (Quercus ilex) in oplutnik (Quercus crenata). Najbolj razširjena sta dob in hrast, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih. V preteklosti so pri nas uspevali predvsem nižinski gozdovi doba, ki pa so jih posekali zaradi kmetijstva. Danes je kot hrastov gozd ohranjen le še Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki in nekaj ostankov v Pomurju. Hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljajo okoli 8 %. Hraste ogroža hrastova pepelovka.

Dob

Dob (Quercus robur) bomo našli v nižinskih gozdovih, kjer so tla bolj vlažna. Uspeva ob rekah in jezerih.

Dob zraste do 45 m visoko in doseže do 2,5 m premera. Ima močan in dobro razvit koreninski sistem. Njegova skorja je sivo, v mladosti gladko, kasneje pa razpoka. Močne in globoke so vzdolžne razpoke, prečne pa so plitvejše. Listi so pernato krpati s 5 do 7 parov krp, dolgi do 15 cm in široki do 10 cm. Listi imajo kratek pecelj (0,5 do 1 cm). Cveti maja, želod dozori oktobra. Najbolje uspeva na globokih in z minerali ter humusom bogatih tleh z visoko podtalnico. Ustrezajo mu tudi občasno poplavljena območja.

Les je zelo cenjen. Je trd in obstojen. Njegova gostota znaša od 390 do 790 kg/m3. Uporablja se za gradnjo ladij (jambori), v mizarstvu, za pohištvo, v parketarstvu, gradbeništvu, za izdelavo sodov. Skorja se uporablja v zdravilstvu zaradi čreslovine in drugih zdravilnih snovi. Želod se uporablja v prehrani domačih živali.

Največji obseg ima Nujčev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem. Njegov obseg je preko 778 cm, visok pa je 29 m.

Graden

Graden (Quercus petrea) je naša četrta najbolj razširjena drevesna vrsta. V lesni zalogi predstavlja 6,2 %. Razširjen je skoraj po vsej Sloveniji. Redko ga najdemo na dnu dolin in v kotlinah, saj ima rad nekoliko toplejša in sušnejša rastišča.

Graden zraste do 40 m visoko in doseže premer debla do 3 m. Njegova skorja je sivo in plitvo razpokana. Bolj izrazite so vzdolžne razpoke. Ustvari močno glavno korenino. Listi so pernato krpati s 5 do 9 parov krp, dolgi do 12 cm in široki do 7 cm. Listni pecelj je dolg od 1,5 do 4 cm. Cveti maja, želod dozori oktobra. Dobro uspeva na rahlih, dobro zračnih in rahlo kislih peščeno glinastih tleh. Godijo mu sveža tla, ne prenaša pa dobro zastajajoče vode. Potrebuje veliko svetlobe.

Les je nekoliko manj cenjen kot les doba, čeprav po kakovosti ne zaostaja. Njegova gostota je okoli 660 kg/m3. Uporablja se za izdelavo pohištva, parketa in sodov. Iz skorje se pridobivajo čreslovine, ki se uporabljajo za strojenje kož. Želod je hrana za domače živali (prašiče).

 

baner