Gozdno gospodarstvo
Z izrazom gozdno gospodarstvo je bila pred osamosvojitvijo Slovenije poimenovana državna gozdarska služba. Ta ni bila deljena na svetovalno-upravljavski del in proizvodni del, kot je danes, temveč je bilo vse v sklopu enega podjetja. Z razpadom Jugoslavije in reformo gozdarske dejavnosti, so iz gozdnih gospodarstev nastali javna gozdarska služba (Zavod za gozdove) in izvajalska podjetja.
Gozdna gospodarstva (tudi GG-ji) so imela Slovenijo razdeljeno na območja. Na vsakem območju je delovalo eno gozdno gospodarstvo, ki je skrbelo za upravljanje z gozdovi, svetovalo lastnikom in trgovalo z lesom. Proste trgovine z lesom ni bilo. Ves les se je moral prodati preko gozdnih gospodarstev. Izvajala so tudi dela v gozdovih.
Z osamosvojitvijo so gozdna gospodarstva razpadla. Država jih je razbila na javno službo (Zavod za gozdove), ki skrbi za pravilno upravljanje z gozdovi in na izvajalska podjetja, ki so se privatizirala. Pri tem so izgubila monopol nad trgovino z lesom in morala so se začeti vesti tržno. Ta podjetja so pridobila koncesijo za delo v državnih gozdovih. Nekatera so se sčasoma povezala z drugimi podjetji, nekaj pa jih je tudi spremenilo ime. Večina jih je v imenu še vedno ohranila »gozdno gospodarstvo,« čeprav gre za izvajalska podjetja, ki se primarno ukvarjajo s sečnjo, spravilom, prevozom in trgovanjem z lesom.