Kostanjeva šiškarica

Šiška kostanjeve šiškarice na kostanjuV aprilu in maju bomo na drevesih pravega kostanja lahko opazovali razvoj zelenih šišk, ki močno deformirajo poganjke. Šiške povzroča ličinka kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus), ki je najhujši škodljivec na pravem kostanju pri nas. Kostanjeva šiškarica in kostanjev rak povzročata največ škode na kostanjih v Sloveniji.

Kostanjeva šiškarica izvira iz Kitajske. V Evropi so jo najprej našli leta 2002 v Italiji. V Slovenijo je prišla leta 2004, prvo večje žarišče pa so odkrili leta 2007 v nasadu pravega kostanja v bližini Nove Gorice. Leta 2013 je bila že razširjena po vsej Sloveniji. Širi se naravno z letanjem in s transportnimi sredstvi, ki jih uporablja človek. Vir širjenja so tudi sadike kostanja.

Šiška kostanjeve šiškarice na listih kostanja

Kostanjeva šiškarica je 2,5 do 3 mm velika osa svetleče črne barve z rjavimi nogami, bazalnim delom tipalk in vrhom čelnega ščita. Ose se pojavijo konec maja in junija. So slabe letalke in se zadržujejo v bližini mesta, kjer so se izlegle. Se ne hranijo in živijo le nekaj dni. V tem času samice odložijo preko 100 jajčec v brste mladih poganjkov pravega kostanja v skupinah po 3 do 5. Jajčeca so bela, velika od 0,1 do 0,2 mm. Ličinke se izležejo po 30 do 40 dneh in prezimijo v brstih. Aktivne postanejo spomladi. Razvijajo se v šiškah, ki nastanejo na mladih poganjkih, listih ali cvetovih. Šiške nastanejo kot posledica izločkov ličinke, ki dražijo tkivo poganjka. Šiške so do 2 cm široke in zaradi njihovega nastanka se deformirajo poganjki. So zelene ali rožnate barve in imajo eno ali več kamric, kjer so ličinke. Ko ličinke dosežejo dolžino 2,5 mm, se zabubijo. Iz bub se nato razvijejo osice in razvojni krog se ponovi.

V letu se razvije le ena generacija. Samci kostanjeve šiškarice niso znani. Samice odlagajo neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke.

Kostanjeva šiškarica na pravem kostanju

Kostanjeva šiškarica poškoduje kostanje in zmanjša obrod kostanja za do 70 %. Ob zelo močnih napadih lahko drevesa propadejo. Kostanjeva šiškarica tudi povečuje možnosti za okužbo s kostanjevim rakom.

Zatiranje se izvaja v obliki odstranjevanja in uničevanja okuženih poganjkov, kar pa je drag ukrep in se uporablja samo v manjših nasadih. Kemično zatiranje je neučinkovito, ker so ličinke dobro zaščitene v šiški. V nekaterih državah so že začeli z biološko kontrolo. Iz Kitajske so uvozili nekatere naravne sovražnike kostanjeve šiškarice. Najbolje se obnesejo ose iz družine Torymidae.

 

Knjiga Čaji dobre misli Terezije Nikolčič