Divji prašič

Vitli Krpan

Divji prašič ali divja svinja (Sus scrofa) je pogosta žival v naših gozdovih. Razširjena je po vsej Sloveniji in s svojim ritjem po zemlji povzroča škodo na kmetijskih zemljiščih. Po mnenju nekaterih je naša človeku najnevarnejša gozdna žival.

Divji prašič ima čokato telo. Dolgo je do 2 metra in visoko do metra. Merjasci lahko tehtajo do 200 kg. Dlaka je črnorjava ali orehovorjava in ščetinasta. Mladiči imajo rumenkaste proge. Do 20 cm dolg rep ima cof. Merjasci imajo velike ukrivljene čekane.

Divji prašič - Sus scrofa
Divji prašič - Sus scrofa (fotografija: FreeDigitalPhotos.net )

Divji prašiči živijo v vlažnih listnatih in mešanih gozdovih. Ustrezajo jim tudi močvirnati predeli. Živijo v tropih skupaj več samic in šibkejših samcev. Stari merjasci so samotarji. Dejavni so podnevi in ponoči. Podnevi pogosto ležijo, zvečer pa se odpravijo na pašo. Najprej rijejo po gozdnih tleh, kjer iščejo koreninice, ličinke žuželk, črve, polže jajca in mrhovino. Ko se znoči, se odpravijo na polja, kjer se prehranjujejo s kmetijskimi pridelki in pri tem povzročajo veliko škodo. Teknejo jim žir, želod, lešniki, kostanj, krompir, korenje in drugo kar je mogoče najti v ali na tleh.

Divji prašiči se parijo od novembra do januarja. Marca in aprila se skotijo mladiči. V leglu jih je od 3 do 12. Imajo vzdolžne proge, ki izginejo po treh mesecih. Sesajo tri mesece, samostojni pa postanejo pri starosti pol leta. Spolno dozorijo pri 9 do 18 mesecih.

Glavna sovražnika divje svinje sta volk in ris, ki jih uspešno lovita. Mladiče lovi tudi lisica.

 

Drevesne vrste na Slovenskem