Husqvarna 560XP Mark II

Srna

Srna (Capreolus capreolus) je gozdna žival, ki jo zagotovo vsi poznamo. Srne so pogoste in jih pogosto lahko vidimo na travnikih in poljih ob gozdovih v večernem času. Otroci pa so navdušeni nad mladiči, ki jim pogosto rečemo kar bambi. To poimenovanje izvira iz risanke Bambi, ki jo je studio Walt Disney posnel leta 1942 po knjigi, ki jo je napisal Avstrijec Felix Salten.

Srna zraste do 1,3 m v dolžino in tehta do 30 kg. Ima tanek vrat na katerem je kratka in topa glava. Ima velike oči z dolgimi trepalnicami na zgornjih vekah. Noge so vitke in visoke. Parklji so ozki in koničasti. Srnjaki imajo rogove, ki so spodaj odebeljeni. Na posamezno deblo imajo do 3 roglje. Rogovi odpadejo oktobra ali novembra. Novi začnejo rasti januarja in z rastjo zaključijo do aprila. Barva dlake srne in srnjakov se spreminja preko leta. Poleti je temno rjavo rdeča, pozimi pa rjavo siva. Mladiči imajo belkaste ali rumenkaste pege.

Srne živijo posamično, v parih ali materini družini. Živijo v gozdovih, na poljih in na travnikih. Aktivne so predvsem v mraku, ko se pasejo. Preko dneva se zadržujejo na mirnem in zakritem kraju. Zelo dobro slišijo. So dobri tekači, skakači in plavalci. Hranijo se z gobami, zelišči, travo, plodovi in zelenimi poganjki.

Parijo se julija in avgusta ali pa novembra in decembra. Po poletni oploditvi se jajčece ne razvija okoli 4 mesece. Prava nosečnost traja okoli pol leta. Mladiči se skotijo maja in junija. Mlade srne skotijo enega mladiča, starejše pa dva, izjemoma tri. Mladiči sesajo do 3 mesece, samostojni postanejo ob koncu prvega leta, spolno pa dozorijo v drugem letu.

Srne sodijo med divjad. Lovci jih lovijo zaradi okusnega mesa, srnjake pa zaradi rogov, ki predstavljajo lovske trofeje. Uporablja se tudi koža.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem