Z gozdnimi zemljišči je mogoče prosto trgovati, pri tem pa je treba upoštevati določene omejitve, ki sicer veljajo za kmetijska zemljišča. Prodajo mora odobriti upravna enota, na območju katere gozd leži, pri nakupu pa imajo prednost določeni kupci.

Pri nekaterih lastnikih je težnja, da se proda le del gozdne posesti. To je mogoče, če je sestavljena iz več manjših parcel, sicer pa je treba narediti razdelitev parcele. Zakonsko je določeno, da se parcel manjših od 5 ha ne sme deliti. Izjema je v primeru gradnje javne infrastrukture.

Postopek prodaje

Prodaja gozdnega zemljišča poteka preko upravne enote. Prodajalec mora ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča v treh izvodih izročiti upravni enoti, pod katero sodi zemljišče. Upravna enota ponudbo takoj objavi na oglasni deski in na portalu e-uprava. Ponudba visi na oglasni deski 30 dni in v tem času morajo zainteresirani kupci ponudbo sprejeti.

Upravna enota obvesti prodajalca o prispelih ponudbah. Prodajalec sklene pri notarju kupoprodajno pogodbo s kupcem, ki je oddal ponudbo prvi, oz. s tistim, ki ima prednostno pravico. Če ponudbe ni sprejel nihče od prednostnih upravičencev, sklene pogodbo s tistim, ki je ponudil največ.  

Kupec mora v 60 dneh od izteka 30 dni, ko je bila ponudba javno objavljena, upravni enoti podati vlogo za odobritev nakupa, ki ji priloži kupoprodajno pogodbo. Upravna enota posel odobri ali zavrne. Če ga odobri, izda odločbo, ki omogoča vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Če ga ne odobri, se lahko kupec pritoži na ministrstvo, ki je pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Prednostni upravičenci

Zaradi načina gospodarjenja z gozdom in nekaterih posebnosti, ki so značilne za gozdna zemljišča, je smiselno združevati manjše gozdne posesti z večjimi, da se gospodarjenje poenostavi. Na osnovi tega so določeni prednostni kupci.

Prvi prednostni upravičenec je solastnik, nato pa sledijo mejaši, torej lastniki sosednjih zemljišč. Sledi zakupnik. Nato se prednostna pravica prenaša na lastnike bližnjih zemljišč tako, da ima prednost pri nakupu tisti, katerega zemljišče leži bliže zemljišča, ki se prodaja.

Prednostno pravico pri nakupu imata tudi država in občina. Prednostno pravico imata, kadar gre za prodajo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom. Država ima predkupno pravico tudi v primeru, kadar se prodajajo gozdovi v skupni velikosti večji od 30 ha.

Za določanje prednostne pravice se uporabljata Zakon o kmetijskih zemljiščih (kar določa 11. odstavek 47. člena Zakona o gozdovih) in Zakon o gozdovih.

Postopek prodaje v praksi

Običajno postopek prodaje poteka tako, da se prodajalec in kupec dogovorita za prodajo in ceno, nato pa prodajalec sproži postopek pri upravni enoti. Kupec poda ponudbo na upravno enoto in prodaja se izpelje. Če se na prodajo odzovejo prednostni upravičenci, potem je prodajalec dolžan prodati prednostnemu upravičencu. Prednostni upravičenec ne more zniževati cene in gozd se proda po ceni, ki jo je prodajalec podal v ponudbi za prodajo. Prodajalci, če je kupec znan, običajno na ponudbo, ki je objavljena na oglasni deski in na spletni strani, pod opombe pripišejo "kupec znan."

• Poštena cena gozda >>