Upravljanje velike gozdne posesti

V Sloveniji prevladujejo majhne gozdne posesti. Povprečna velikost je okoli 2,5 ha in se deli na več parcel, ki niso vedno skupaj. Velikih gozdni posesti, ki obsegajo več kot nekaj sto hektarov, je malo. Večinoma so članice združenja večjih gozdnih posesti. Gospodarjenje z njimi je veliko bolj kompleksno in poteka bistveno drugače kot gospodarjenje z majhnimi gozdnimi posestvi in kmečkimi gozdnimi posestvi.

Imel sem priložnost upravljati eno izmed velikih zasebnih gozdnih posesti, ki je obsegala nekaj tisoč hektarjev, od katerih je bila približno polovica gospodarskega gozda. Prevzel sem jo v slabih razmerah, saj lastniki (posest je v lasti več solastnikov) niso imeli ustreznih znanj oz. sposobnosti za upravljanje tako velike posesti in so dejansko povzročali škodo z napačnimi odločitvami. Ko so to prepoznali, so me povabili k prevzemu upravljanja s ciljem, da se vzpostavi učinkovito in trajnostno naravnano gospodarjenje z gozdno posestjo, ki bo koristno za gozd, da se bo ohranjal za potomce sedanjih solastnikov, in bo zagotavljalo stalne letne donose solastnikom.

Pogled na snežniške gozdove z Mašuna

Pri postavljanju ustreznega procesa upravljanja sem se srečeval s številnimi izzivi, pri soočanju s katerimi, razen znanja, ki sem ga pridobil v okviru študija gozdarstva, in literature, ki se je nanašala na kmečke gozdne posesti, nisem imel nobenih vodil in priporočil, ki bi mi bila v pomoč. V veliko pomoč sta mi bila z nasveti in usmeritvami vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije in revirni gozdar, za kar sem jima zelo hvaležen. Zelo pa mi je koristilo pridobljeno znanje in izkušnje iz mojega dela v zasebnem in javnem sektorju (oboje izven sektorja gozdarstva) ter kot samostojni podjetnik, kjer sem pridobil potrebno širino, da sem videl »gozd« ne le »dreves« in nisem bil ukalupljen v tisto, kar se naučiš pri študiju in kar uveljavlja in promovira javna gozdarska služba.

Ker nas je v Sloveniji le peščica, ki imamo izkušnje s profesionalnim upravljanjem velikih zasebnih gozdnih posesti, se mi zdi smiselno, da svoje delo, ugotovitve in izkušnje predstavim vsem, ki jih to zanima. Morda bo besedilo zanimivo tudi študentom gozdarstva, od katerih bo morda kdo v prihodnosti imel možnost upravljanja katere od velikih slovenskih gozdnih posesti.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem