Sečnja
Sečnja dreves je faza v pridobivanju lesa. Z motorno žago poderemo posamezna drevesa in jih pripravimo za spravilo do gozdne ceste. Posek drevesa je najbolj nevarno gozdarsko opravilo. Na posamezno drevo vplivajo različne sile in dejavniki. Nekatere lahko predvidimo, medtem ko drugih ne moremo. Posledično nikoli ne moremo povsem zanesljivo določiti, kam bo drevo padlo.
Sečnje dreves zaradi varnosti nikoli ne izvajamo sami. Drevesa podirata vedno sekača v paru, pri čemer sta med seboj ves čas oddaljena vsaj dve drevesni višini, ali pa je na delovišču poleg sekača še traktorist, ki spravlja les do ceste. V primeru nezgode si lahko sodelavca pomagata ali pa eden odide po pomoč Treba se je zavedati, da zanašanje ne mobilni telefon ni umestno. Mobilni telefoni v bolj oddaljenih predelih, grapah in ozkih dolinah ne delujejo, pri nezgodi pa so lahko uničeni ali pa ga ponesrečenec ne more uporabiti, da bi priklical pomoč. Kombinacija sekača in traktorista je zelo racionalna, saj lahko traktorist z vitlom pomaga reševati obviselo drevo in sekač ne potrebuje žičnega natega.
Sečnja je za gozdne prebivalce moteča. Zato je pravilni čas za sečnjo tisti, ko ne motimo gozdnih živali. Na področjih, kjer živijo zaščitene in ogrožene živalske vrste, sečnja v času njihovega parjenja in vzrejanja mladičev običajno ni dovoljena.