Sodobni trendi v gozdarstvu gredo v smer strojne sečnje. Strojna sečnja je veliko bolj učinkovita, bolj prijazna do delavcev izvajati pa jo je mogoče 24 ur na dan. Čeprav je na prvi pogled zelo privlačna, pa ima strojna sečnja številne negativne učinke, ki jih proizvajalci strojev skušajo čim bolj zmanjšati.

Strojna sečnja se izvaja s stroji za podiranje in kleščenje. To so veliki stroji, ki imajo na dolgi roki procesorsko glavo. Ta prime stoječe drevo, ga odžaga, spusti na tla, oklesti veje in razžaga na želene dolžine. Pri tem ves čas meri deblo in preko GSM omrežja v centralo sporoča podatke o posekanem lesu. Upravljavec stroja sedi v ergonomski kabini, kjer je zaščiten pred vremenom, hrupom, izpušnimi plini in padajočimi vejami. Stroj upravlja preko krmilnih palic, pri tem pa mu izdatno pomaga računalnik. Ker so ti stroji opremljeni z močnimi lučmi, lahko delajo tudi v temi. Zmogljivost teh strojev je velika in lahko nadomestijo precej sekačev. Veliki stroji brez težav poderejo drevje do debeline 90 cm, manjši stroji pa so primerni za manjše drevje. Za delo v letvenjakih, kjer premer dreves ne presega 10 cm se lahko uporabijo priključki za kmetijske traktorje. Sicer pa so ti stroji težki od nekaj ton pa vse do 40 ton. Premikajo se s pomočjo koles ali gosenic.

Strojno podiranje drevja

Glavna pomanjkljivost teh strojev je velika teža in okretnost. Razviti so bili v Skandinaviji za velike relativno ravne površine, kjer se izvaja golosečno gospodarjenje. Tam je stroj začel svoje delo na začetku gozda in podrl vsa drevesa na določenem območju. Pri tem ni imel težav z gibanjem. Pri nas, kjer je golosečnja prepovedana, pa se morajo stroj za sečnjo premikati med drevesi. Ker so veliki in težki, so neokretni in na tleh povzročajo škodo. Ti stroji tudi niso primerni za sečnjo na močno nagnjenih terenih in na skalnatih terenih, kjer imajo težave z gibanjem, poškodbe tal pa so še večje. Zaradi visokih nabavnih stroškov in visokih stroškov obratovanja so rentabilni le tam, kjer se podirajo večje količine lesa na manjšem območju.

Zaradi določenih posebnosti dela in zahtev strojev za sečnjo, je treba že pri odkazilu imeti v mislih, da se bo po gozdu gibal velik stroj na kolesih ali gosenicah. Odkazilo temu prilagodimo tako, da omogočimo čim bolje izkoristiti stroj in čim bolj zmanjšamo morebitne poškodbe na tleh in gozdnem rastju.

Stroji za podiranje in kleščenje pa so nepogrešljivi, kadar gre za sanacijo v ujmi poškodovanega gozda. Podiranje in pospravljanje drevja, ki leži križem kražem je izredno nevarno in dela v takšnem gozdu se lotijo le posebej izurjene skupine sekačev in traktoristov. Stroji za podiranje in kleščenje pa so tu zelo učinkoviti, saj podrta drevesa primejo, jih premaknejo, obdelajo in zložijo na mesta, od koder jih odpelje ali odvleče traktor.

Kljub temu, da imajo stroji za sečnjo, predvsem z okoljevarstvenega vidika, določene pomanjkljivosti, pa njihov razvoj kaže, da postajajo nepogrešljivi za delo v gozdu. Zato se bodo tudi pri nas uporabljali vedno pogosteje, predvsem v večjih gozdnih kompleksih.