Rumeni in rdeči dren
Dren (Cornus) je pogosta grmovnica, ki se pojavlja v gozdovih in na gozdnem robu. V Sloveniji naravi uspavata rumeni in rdeči dren. Rumeni dren je vrsta, ki cveti zelo zgodaj, običajno še pozimi, ko je zunaj še sneg. Tako rdeči, kot tudi rumeni dren uporabljamo v vrtovih kot okrasno rastlino, v okrasne namene pa sadimo tudi beli dren (Cornus alba), ki pa pri nas v naravi ne uspeva.
Rumeni dren
Rumeni dren (Cornus mas) je listopadni grm ali manjše drevo. Zraste do 12 m visoko in ima gosto okroglo ali ovalno krošnjo. Koreninski sistem je dobro razvit in sega globoko v tla. Skorja mladih grmov je gladka in rumenosiva, kasneje potemni in razpoka. Mladi poganjki so običajno dvobarvni. Na eni strani so zeleni, na drugi pa rdečkasti. Rumeni dren ima enostavne, jajčaste ali eliptične liste, ki so nasprotno razporejeni. Imajo 3 do 5 parov žil, ki rastejo polkrožno v obliki loka. Na dnu žil so šopki dlačic. Cveti februarja in marca. Cvetovi so rumene barve, skupaj pa raste do 25 cvetov. Plodovi (drnulje ali drenulje) so rdeče barve, ki pa z zrelostjo močno potemnijo. So do 2 cm dolgi in do prve slane trpkega okusa. Nato postanejo sladki.
Rumeni dren - Cornus mas
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), Biolib.de)
Rumeni dren uspeva po vsej Sloveniji z izjemo hladnejših predelov. Našli ga bomo na gozdnem robu, grmiščih in v toploljubnih hrastovih gozdovih. V hladnejših predelih uspeva na prisojnih apnenčastih pobočjih. Ustrezajo mu apnenčasta tla, ki so zračna in imajo dovolj organske snovi. Dobro uspeva tudi na slabih rastiščih. Glede vode ni preveč zahteven in prenese tudi daljša sušna obdobja. Mraz dobro prenaša, poleti pa potrebuje veliko toplote. Raje kot senco ima polno sončno osvetlitev.
Rumeni dren ima pomembno vlogo kot vir hrane za gozdne živali. S plodovi se hranijo številne ptice in druge živali. Cvetovi predstavljajo eno prvih čebeljih paš v letu.
Ker tvori globok in razvejan koreninski sistem, ga uporabljamo pri pogozdovanju. Na južnih pobočjih z njim preprečujemo erozijo. Je tudi okrasna rastlina in svoje mesto najde v vrtovih in parkih, kjer nas razveseljuje z zgodnjim cvetenjem in rdečkastimi listi v jeseni. Uporabljamo ga za živo mejo ali pa ga sadimo samostojno ali v manjših skupinah.
Les rumenega drena je zelo gost in v vodi ne plava. Uporabljajo ga strugarji in kolarji. V preteklosti so iz njega izdelovali loke, kopja in različna orodja. Iz lubja je mogoče pridobivati rdeče barvilo iz listov pa tanin.
Plodovi rumenega drena – drnulje – vsebujejo veliko C vitamina. Uporabljajo se za zniževanje vročine in krvnega tlaka. Iz drnulj lahko skuhamo marmelado, juho, omake in sok. Zrele drnulje lahko jemo tudi sveže.
Rdeči dren
Rdeči dren (Cornus sanguinea) je do 6 m visok grm z dolgimi rdečkastimi in dlakavimi poganjki. Koreninski sistem ima dobro razvit, vendar je le površinski. Skorja je rjava in razpokana. Listi so enostavni, eliptični dolgi do 8 cm in nasprotno razporejeni. Imajo 3 do 4 pare žil, ki rastejo polkrožno v obliki loka. Površina listov je dlakava. Cveti maja in junija. Cvetovi so beli in imajo neprijeten vonj. Skupaj je do 50 cvetov v nepravih kobulastih socvetjih. Plodovi so črni, okrogli in imajo premer do 8 mm. Vsebujejo eno koščico. Plodovi niso užitni.
Rdeči dren - Cornus sanguinea
(slika: Flora Batava Volume 2 (1807), Biolib.de)
Uspeva po vsej Sloveniji do 1000 m visoko. Ustrezajo mu bogata, globoka ilovnata tla na apnencu. Potrebuje več vlage kot rumeni dren. Je svetloljubna vrsta, ki prenese le nekaj sence. Je odporen proti mrazu.
Rdeči dren tvori gozdni rob. Plodovi in listi so hrana za živali, cvetovi pa odlična paša za čebele. Uporabljamo ga za utrjevanje tal in preprečevanje erozije. Zaradi cvetov in lepega rdečega listja jeseni ga uporabljamo kot okrasno rastlino v vrtovih in parkih.
Les ima podobne lastnosti kot les rumenega drena. Uporabljamo ga za izdelavo različnih izdelkov, med drugim za puščice, pohodne palice in drugo.
Plodovi so neužitni zaradi neprimernega okusa. Iz njih lahko izdelujemo sok, olje in barvilo.