Zajec

Čeprav ime poljski zajec (Lepus europaeus) namiguje na žival polj in travnikov, pa je mogoče zajca srečati tudi v gozdovih.

Poljski zajec sodi zraste do 75 cm in doseže težo do 7 kg. Zgornji del je rumenorjav ali rumenosiv, boki, in prsi so rjastorumeni, trebuh je bel. Konice uhljev so črno obarvano. Zadnje noge so izrazito večje kot sprednje. Ima velike rumenorjave oči. Zajci so dobri skakači in plavalci. Zelo dobro in hitro tečejo tudi na daljše razdalje. Pri bežanju pred napadalcem skačejo cikcakasto. Če so razburjeni, tapkajo s sprednjimi tacami. Hranijo se s travo, zelišči, deteljo, gobami, popki in plodovi. Lotijo se tudi nekaterih poljščin in grmov in mladih dreves, ki jim objedajo lubje in mlade poganjke.

Zajec se najraje zadržuje na travnikih in njivah. Živi tudi v gozdovih, predvsem na predgorskem območju. Naseljuje območja do 1.500 m visoko. Aktivni so lahko podnevi in ponoči, vendar so podnevi večinoma skriti v zavetju. Običajno se odrasli zajci zadržujejo na območju, kjer so se skotili. Izselijo se, če ne najdejo partnerja ali pa je hrane premalo. Večinoma živijo kot samotarji.

Zajklja vsako leto povrže 3 ali 4 legla s po 2 do 4 mladiči. Za gnezdo si poišče majhno kotanjo na mirnem kraju v gozdu ali na polju. Zajci se parijo od januarja do avgusta. Brejost traja okoli 40 dni. Mladiči sesajo 3 tedne, osamosvojijo pa se pri starosti 4 tedne. Spolno dozorijo v prvem letu.

Poljskemu zajcu je po videzu podoben kunec (Oryctolagus cuniculus), ki ga neuki opazovalci zelo pogosto zamenjajo z zajcem. Kunec je manjši od zajca, ima manjšo glavo, krajše uhlje in krajše zadnje tace. Pri nas kunci ne živijo na prostem, jih pa gojijo za hrano ali kot domačo žival.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem