Bršljan

Odkup lesa Lip bled

Navadni bršljan (Hedera helix) je rastlina, na katero bomo v naših gozdovih pogosto naleteli. Običajno prerašča debla dreves in jim daje značilno podobo, da jih opazimo že na daleč. Je vednozelena vzpenjavka, ki lahko raste na tleh, po skalah, drevesih, hišnih stenah in drugi podlagi, ki lahko nudi ustrezno oporo.

bršljan

Bršljan zraste 20 do 30 m visoko. Živi lahko več sto let. Debelca so sive barve iz njih pa izraščajo oprijemalne korenine, ki iz dreves ne črpajo vode in hranilnih snovi. Koreninski sistem je plitev in močno razvejan. Listi so temno zeleni in svetleči na zgornji strani. Dolgi so od 5 do 10 cm in imajo od 1,5 do 2 cm dolg pecelj. Pojavljata se dve obliki listov. Na steblu in sterilnih poganjkih so listi nameščeni dvoredno in dlanasto krpate oblike s 3 do 5 krpami. Na poganjkih, obsijanih s soncem, kjer se razvijejo cvetovi, so premenjalno razporejeni in enostavne jajčaste ali ovalne oblike. Cvetovi so zelenkasto rumeni, dišeči in vsebujejo veliko nektarja. Cveti septembra in oktobra. Spomladi dozorijo temno modre do črne okrogle jagode velike 6 do 8 mm.

Bršljan risba
Bršljan - Hedera helix
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), Biolib.de)

V Sloveniji uspeva od nižin do gorskega pasu. Ustrezajo mu sveža, globoka in bogata apnenčasta dobro odcedna tla. Prenaša senco, uspeva pa tudi na soncu. Je odporen proti mrazu.

Bršljan na deblu

Bršljan je vir hrane za gozdne živali in ptice predvsem v zimskem času, ko so viri hrane skromni. Divjad obžira listje, ptice pa se prehranjujejo z jagodami. V vrtovih in parkih ga uporabljamo kot okrasno rastlino. Izbirati je mogoče med več kot 30 kultivarji. Posamezni deli rastline se uporabljajo v zdravilne namene. Rastlina je v celoti strupena. Ob prijemanju listov se lahko razvije alergijska reakcija.