Na kaj se spomnimo, ko pomislimo na robide? Morda na ostro trnje? Ali na črne sadeže s katerimi si popackamo prste ali celo majico. Robide (Rubus fruticosus) so zanimive rastline, ki nas bodejo z ostrimi trni in nas obenem razveseljujejo z dobrimi sadeži.

Obstaja preko 370 različnih vrst robid, ki so si med seboj bolj ali manj različne. V Sloveniji je vsaj 28 različnih vrst, ki pa jih med seboj zelo težko razlikujemo. Robide se medsebojno zelo rade križajo.

Sinjezelena robida - Rubus caesius
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Robido bomo našli v gozdovih in na gozdnih obronkih, živih mejah, ob grmičevju, omejkih in v resavah. Pogosta je na posekah, kjer je dovolj sonca in novo drevje še ni dovolj visoko, da bi zasenčilo tla. Ustreza ji okolje z milimi zimami. Rada ima visoko zračno vlago.

Steblo robide je zeleno in trnato. Trni so ostri in se radi zapletajo v obutev in obleko. Listi so pernati, 3 do 7 delni. Pogosto se zgodi, da jeseni ne odpadejo, temveč preživijo zimo. Cvetovi so beli. Iz njih se razvijejo birni plodovi črne barve. Cvetijo od maja do konca avgusta.

Z robidami se prehranjujejo številne živali. Različne gosenice objedajo liste, listi pa teknejo tudi jelenjadi in drugim rastlinojedcem. Tisti, ki doma gojijo paličnjake, uporabljajo liste robidnice za njihovo prehrano. S plodovi se hranijo številni sesalci, med njimi tudi lisica.

Robide lahko nabiramo od konca maja do septembra. Nabiranje je zaradi trnov zahtevno, lahko tudi boleče. Morebitno trnje, ki ostanejo v koži, čim prej odstranimo, da se ne zagnojijo. Obrani plodovi ne zdržijo dolgo, zato jih je najbolje čim prej pojesti ali predelati. Lahko jih zmrznemo.

Robida je že iz antičnih časov poznana kot zdravilna rastlina. Plodovi imajo razkuževalni učinek, zavirajo rast rakastih tkiv, zmanjšujejo odlaganje holesterola, preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, pomagajo k bolj zdravemu srcu in ožilju. Čaj iz listov je primeren za grgranje pri vnetem grlu, čisti pa tudi kri. Robidov sirup zdravi drisko.