Vitli Krpan

Nov zakon zaradi podlubnikov

18. avgust 2017 - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve podlubnikov. Predlog zakona je v javni obravnavi do 10. septembra 2017, ko je nanj mogoče podati komentarje.

V Sloveniji začeli z novim načinom odlova težavnih medvedov

Medved v gozdu1. avgust 2017 - V sklopu projekta LIFE DINALP BEAR so strokovnjaki prejšnji teden prvič v Sloveniji preizkusili novo metodo odlavljanja rjavega medveda, in sicer so uporabili cevno oz. t.i. Culvert past. Že po enem tednu postavitve pasti na terenu se je vanjo ulovila starejša medvedka, ki se je približevala vasem in je povzročala škodo na materialni lastnini v občini Sodražica. Zdaj medvedka nosi GPS ovratnico, zato strokovnjaki lahko sledijo njenemu gibanju in ugotavljajo, kaj jo privablja v bližino naselij.

Forum Bivanje z lesom »SloWOODlife« o novih priložnostih za razvoj lesne gradnje

Bivanje z lesom26. julij 2017 - Konec junija se je zgodil Forum BIVANJE Z LESOM »SloWOODlife«, ki je bil že tretje leto namenjen prepoznavanju in promociji lesa kot gradbenega in oblikovalskega materiala Forum se je začel z ogledom razstave v lesenem prizidku Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete UL, nadaljeval pa na Ravnah na Koroškem, v lesenem Mladinskem hotelu Punkl, kjer so s predavanji in pogovori sodelovali priznani strokovnjaki z različnih področij. Bili so enotni, da je lesna gradnja s propadom velikih gradbenih podjetij in vračanju človeka k naravi, dobila novo priložnost za razvoj.

Medvedi potujejo po stoletnih poteh

Medved v gozdu24. julij 2017 – Na začetku tega meseca se je na avtocesti pri Vranskem zgodila medvedja tragedija. Medvedja družina – mama in trije mladiči – so prečkali avtocesto, pri tem pa je tovornjak povozil vse tri mladiče. Nekaj dni kasneje pa je na avtocesti življenje izgubila tudi medvedka, ki je iskala mladiče. Medvedja družina je šla po stoletni medvedji poti na sever.

Slovenski pragozdovi in njihova ohranjenost so del tradicije sonaravnega gospodarjenja

PragozdV juliju 2017 sta bila med Unescovo naravno dediščino uvrščena dva slovenska bukova pragozdova: pragozd Krokar in pragozd Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvobitne gozdove v osrčju dobro ohranjenih gozdov Kočevske, pragozd Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje, obenem pa tudi zaveza za prihodnje varstvo gozdnih rezervatov - tradicije, ki se je v Sloveniji začela že v 19. stoletju.

 

baner