Brusnica

Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) zelo dobro uspeva v severnih delih Evrope, Azije in Severne Amerike. V Evropi je zelo razširjena v Skandinaviji, kjer porašča velike površine. V Sloveniji ne uspeva na obali, Krasu in Vipavski dolini. Ustrezajo ji kisla tla. Našli jo bomo v iglastih, predvsem borovih gozdovih, zakisanih mešanih gozdovih, na resavah in barjih vse do višine 2500 m.

Brusnica
Brusnica - Vaccinium vitis-idaea
(slika: Carl Axel Magnus Lindman: Bilder ur Nordens Flora (1901-1905), Project Runeberg)

Brusnica je vedno zelen grm, ki zraste do 30 cm visoko. Listi so usnjati, bleščeči in na spodnji strani svetlozeleni. Rob listov je zavihan navzdol. Cvetovi so beli in v grozdih. Cveti od maja do avgusta. Iz cvetov se razvijejo rdeče jagode, velike od 5 do 8 mm. Brusnice oprašujejo čmrlji, plodove pa raznašajo ptice. Korenine brusnice so zelo globoke in lahko sežejo tudi do enega metra globoko.

Nabiranje brusnic je dolgotrajno, saj jih je manj kot borovnic. Obrane v hladilniku obstanejo nekaj dni. Lahko jih sušimo ali zamrznemo. Brusnice so odličen dodatek k divjačinskim jedem v obliki brusnične omake. Lahko jih predelamo v marmelado ali pa dodajamo kompotu. Iz njih je mogoče delati tudi sirup.

Brusnice imajo odvajalni učinek. Uporabljajo se za odvajanje vode iz telesa, za zdravljenje putike in revmatizma. S čajem iz listov je mogoče zdraviti okužbe sečnih poti.