Oglas odgovorna raba gozdov

Macesnov rak

Macesnov rak (Lachnellula willkommii) je najnevarnejša bolezen macesna. Napada predvsem drevesa, ki so izven naravnega okolja (gorski svet). V gorskem svetu se nikoli preveč ne razmnoži in ne povzroča večje škode.

Macesnov rak povzroča veliko škodo pri mladih drevescih do starosti 6 let, ki se napadena posušijo. Pomemben je tudi pri drevesih do starosti 40 let, saj okužba povzroči poškodbe na deblu in razvrednoti les. Pri starejših drevesih se pojavljajo predvsem okužbe na vejah, ki nato odmrejo.

Macesnov rak je bolezen ran. Drevo se okuži skozi rane, ki lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Najbolj izpostavljene so rane, ki nastanejo zaradi drgnjenja vej v vetru. Prvo znamenje bolezni je uleknjena skorja, ki se hitro suši. Ko odmre, začne vzdolžno pokati, se cepiti in odpadati v luskah. Iz nastalih ran se začne izcejati smola. Nad obolelim mestom začne drevo propadati. Iglice se posušijo in odpadejo. Drevo skuša rano zarasti, zato ob rani začnejo nastajati značilne odebelitve. Poleti se ob robovih ran pojavijo do 4 mm veliki apoteciji, ki so plodišča glive. Plodišča so na pecljih. So oranžne barve z belim robom. Iz njih se širijo askospore, ki okužijo druge rane.

Macesnov rak se močno razvije v nižinskih gozdovih, kjer je bil macesen umetno nasajen. Pogost je predvsem na rastiščih, kjer je zrak vlažen, zime mile, tla pa plitva in revna. Okužena drevesa posekamo, če pa so okužene le veje, te odžagamo in skurimo.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem