Husqvarna 560XP Mark II

Divja mačka

Divja mačka (Felis sylvestris) je zver, ki živi v Evropi, savanah Afrike in v jugozahodni Afriki. Svoje domovanje ima tudi v Sloveniji, kjer je zaščitena živalska vrsta. Najpogostejša je na Notranjskem, južnem Dolenjskem in na območju Slovenskega primorja, svoje domovanje pa si najde tudi v drugih delih.

Divja mačka je nekoliko podobna domači mački, vendar je od nje večja, krepkejša in ima rep debelejši ter krajši. V dolžino zraste do 80 cm (brez repa) in ima rep dolg do 30 cm. Visoka je do 42 cm in doseže težo do 9 kg. Dlaka je dolga in gosta. Po hrbtu teče črna proga od katere se vejajo stranske proge. Barva dlake pri samcih je bledo siva ali pa črno siva, pri samicah pa rumenkasto siva. Konica repa je črna.

Življenjski prostor divje mačke so samotni listnati, iglasti in mešani gozdovi. Pogosto se naseli na skalnatem območju gozda, kjer ima dovolj skrivališč. Človeku in človeškim bivališčem se izogiba.

Divja mačka se pari februarja. To je edini del leta, ko se divje mačke družijo, saj so samotarske in teritorialne živali. Svoj teritorij označujejo z izločki iz dišavnih žlez in ga branijo pred drugimi mačkami. Breja samica si poišče prazno jazbino, lisičino, skalno špranjo ali votlo drevo, kjer si uredi prostor za mladiče. Po devetih tednih, običajno maja, se skoti od 2 do 6 slepih mladičev, ki sesajo 4 mesece. Mladiči se radi igrajo in plezajo po grmih in drevesih. V primeru nevarnosti splezajo med veje, kjer se potuhnejo tik ob vejo, da so čim bolj neopazni.

Divja mačka je nočna žival. Preko dneva počiva in se greje na toplem soncu. Ponoči se odpravi na lov. Po gozdu se giblje neslišno, na plen pa lahko potrpežljivo čaka v zasedi. Lovi miši, zajce, kunce, gozdne kure, podlasice, veverice in druge manjše živali. Loti se tudi srnjih mladičev, če pa je v bližini voda, pa lovi ribe.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem