Kostanj

Kostanj je, poleg borovnice, zagotovo najbolj nabiran sadež v naših gozdovih. Kostanj je plod navadnega kostanja (Castanea sativa), ki ga najdemo skoraj po vsej Sloveniji. Zadnje čase je kostanja nekoliko manj, ker ga napada kostanjev rak.

Kostanj cveti na začetku poletja, plodovi pa dozorijo oktobra. Našli ga bomo v mešanih gozdovih kjer je dovolj toplote vse do 800 m nadmorske višine.

Nabiranje kostanja je lahko dogodek za vso družino. Brskanje debelih plodov iz bodečih ježic je zabavno opravilo, številne kostanje pa lahko poberemo s tal, ker iz ježic odpadejo, dokler so še te na drevesih. Obrod je lahko tako velik, da bomo pod enim samim drevesom nabrali kostanja za pol košare. Nabrani kostanj lahko shranimo nekaj tednov, vendar pa se bo počasi izsušil, svoje pa bodo naredili tudi črvi, ki ga bodo navrtali. Zato je najbolje kostanj porabiti v nekaj dnevih po nabiranju. Lahko ga zamrznemo ali pa posušimo.

Nabiramo in jemo le pravi kostanj. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) ni v sorodu s pravim kostanjem, njegovi plodovi pa so za ljudi strupeni.

Kostanj je bogat s hranilnimi snovmi, zato je imel v preteklosti pomembno vlogo v prehrani. Lahko ga skuhamo ali spečemo. Kostanjev pire se uporablja predvsem pri pripravi sladic.