Oglas odgovorna raba gozdov

Les kot gozdni proizvod

S posekom dreves pridobimo les v obliki hlodov, ki jih lahko prodamo lesni industriji ali pa jih uporabimo za lastne potrebe. Les slabe kakovosti se uporabi za izdelavo drv, sekancev, iverke in celuloze, les boljše kakovosti pa se uporabi za izdelavo desk in furnirja.

Kakovost lesa je odvisna od okolja, kjer je drevo raslo in od pravilnosti posegov v gozd v preteklosti. Proizvodne dobe gozda so od 60 do 140 let. To pomeni, da bomo les dreves, ki se zasadijo danes, koristili šele čez 60 do 140 let. Zaradi tega je ključno, da z gozdom ravnamo pravilno, saj vplivamo na kakovost lesa, ki ga bodo uporabili naši potomci – vnuki ali pravnuki.

Bukov les za drva
Bukovina pripravljena za izdelavo drv.

Kakovost lesa je različna in odvisna od številnih dejavnikov. Les, ki ga pridelamo v gozdu, je lahko primeren za celulozo, sekance, drva, zabojčke, tramove, deske, furnir in drugo. Najkakovostnejši les, ki dosega najvišje cene, je namenjen izdelavi furnirja in posebnih izdelkov, kot so glasbila.

Les se običajno prodaja na kamionski cesti, kar pomeni, da mora lastnik plačati posek in spravilo lesa do ceste. Cene lesa na kamionski cesti se gibljejo od deset evrov na kubični meter za najslabšo kakovost do sto in več evrov na kubični meter najboljših kosov listavcev, ki se prodajo za furnir. Zelo kakovostni listavci praviloma dosegajo višje cene od iglavcev. Posamezni izjemno kakovostni hlodi se prodajajo na dražbi, ki se pri nas izvede enkrat letno v Slovenj Gradcu. Za kubični meter zelo kakovostnega lesa je mogoče na dražbi doseči tudi nekaj tisoč evrov, najvišje cene pa sežejo preko devet tisoč evrov. Cena lesa, tako pri prodaji odkupovalcem, kot tudi na dražbah, je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Kadar je na trgu pomanjkanje lesa, so cene višje.

Na vrednost lesa močno vpliva tudi način, kako drevo razžagamo na hlode – krojenje. S pravilnim krojenjem lahko izločimo določene napake in pomanjkljivosti ter dvignemo vrednost posameznim hlodom. Zaradi tega je pomembno, da ima sekač čim več izkušenj s krojenjem, saj lahko zmanjša ali poveča vrednost posekanega lesa.