Oglas odgovorna raba gozdov

Sproščena tehnika gojenja gozdov

Gozd zelo težko okvirimo v neke modele. Skupina dreves, šop, ali sestoj na nekem območju, se lahko razvija povsem drugače kot na nekem drugem območju. Tudi odziv na posege je lahko različen od območja do območja, čeprav gre za iste drevesne vrste. Če začnemo gozd okvirjati v različne modele gospodarjenja, ne moremo izkoristiti njegovega celotnega potenciala, v določenih primerih pa lahko povzročimo tudi škodo. Tega so se slovenski gozdarji začeli zavedati v drugi polovici 20. stoletja, ko so razvili t.i. sproščeno tehniko gojenja gozdov.

Sproščena tehnika gojenja gozdov (STGG) je način gospodarjenja z gozdom, kjer upoštevamo individualne lastnosti posameznih sestojev, skupin dreves, šopov in posameznih dreves. Vsakemu delu sestoja posvečamo pozornost, ga usmerjamo in v njem ukrepamo tako, da so vsi gozdnogospodarski cilji doseženi v največji možni meri. Takšno gospodarjenje zahteva usklajenost gozdnogojitvenih ukrepov in zagotavlja trajno delovanje vseh funkcij gozda. Vsak ukrep mora biti tehtno načrtovan in najbolj primeren za razvoj sestoja, skupine dreves, šopa ali posameznega drevesa.

Sproščena tehnika gojenja gozdov vključuje vse ukrepe, ki jih vsebujejo različne oblike gospodarjenja z gozdom. To pomeni, da v delu nekega gozda izvajamo prebiralno gospodarjenje, v drugem delu gospodarjenje z robnimi sečnjami, v tretjem napravimo manjši golosek itd. Posamezne ukrepe uporabljamo tam, kjer bomo z njimi dosegli najboljše rezultate.

Za izvajanje sproščene tehnike gozdov je najbolj pomembna visoka strokovna usposobljenost gozdarjev. Pomanjkanje znanja in izkušenj ima zelo negativne posledice za gozd. Osnova za delo so dobro pripravljeni gozdnogojitveni načrti. Vsak ukrep in njegove rezultate moramo pozorno spremljati in preverjati – uporabljamo kontrolno metodo. Gozdar mora uporabiti znanstveno-raziskovalni pristop, kar pomeni, da se ves čas uči in ukrepe sproti prilagaja odzivom gozda.

Sproščena tehnika gojenja gozdov omogoča, da se gospodarski gozd najbolj približa zgradbi in podobi naravnega gozda. Pri sprehodu skozi takšen gozd bomo opazili veliko pestrost v zgradbi in rastlinski sestavi.