Lipa

Vitli Krpan

Lipe (Tilia platyphyllos) običajno ne povezujemo z gozdom, čeprav je tudi gozdno drevo. Lipo največkrat vidimo na dvoriščih, kmetij, na vaških trgih, ob gostiščih, v parkih in drugje, kjer s svojo mogočno krošnjo delajo senco. Na prostem lahko razvije zelo veliko krošnjo in zato sodi med mogočnejša drevesa.

Lipa zraste do 40 metrov visoko, deblo pa doseže do 5 metrov premera. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Doseže starost do 500 let. Deblo je ravno in ima sivorjavo skorjo. Na prostem se krošnja bujno razvije in je sestavljena iz debelih vej. V gozdu je krošnja manjša, veje pa ne dosežejo tako velikih premerov. Ima močno razvit koreninski sistem, pri katerem prednjačijo stranske korenine. Te zrastejo globoko v tla. Mladi poganjki so gladki, rdečerjavi in v začetku dlakavi. Listi so premenjalno nameščeni, veliki od 7 do 17 cm dolgi, nepravilno srčaste oblike, na koncu zašiljeni in na robu drobno nažagani. Pecelj je dolg do 5 cm in dlakav. Cvetovi običajno rastejo v socvetjih po tri. Cveti junija. Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški, ki so zelo trdi in dlakavi. Imajo 4 ali 5 vzdolžnih reber. Vsak orešek vsebuje eno ali dve semeni.

Lipa je razširjena po vsej Sloveniji. Pojavlja se predvsem kot primes v hrastovih in bukovih gozdovih vse do 1500 m visoko, izjemoma tudi više. Dobro uspeva na globokih apnenih tleh, ki so bogata z mineralnimi hranili in so dovolj vlažna. Slabo prenaša mraz, sušo in onesnažen zrak.

Lipov les je mehak in lahek. Njegova gostota znaša od 320 do 560 kg/m3. Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač itd.

Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.

Lipi zelo podobna drevesna vrsta je lipovec, ki ravno tako uspeva v naših gozdovih.

 

Drevesne vrste na Slovenskem