Hoja po gozdu je hoja po neravnem terenu. Temu primerna mora biti obutev. Čeprav se številni v gozd odpravljajo v športnih copatih ali nizkih planinskih čevljih, pa s tem tvegajo poškodbe gležnjev in morebitne padce. Ustrezna obutev so pohodni čevlji, ki segajo preko gležnjev in imajo dovolj narebren podplat ter posebej izoblikovano peto. To so običajno lažji planinski čevlji ali čevlji za treking. Pogosto jim rečemo kar gojzarji.

Lastnosti dobrih čevljev za hojo po gozdu:

• segajo preko gležnjev,
• imajo narebren podplat z oblikovano nezaobljeno peto,
• imajo trden podplat,
• so za vodo neprepustni,
• izdelani so iz usnja ali tkanine.

Športni copati (superge) so za v gozd neprimerni, ker ne ščitijo gležnjev, niti nimajo dovolj narebrenega podplata, ki bi omogočal varno hojo. Gozdne poti so pogosto razdrapane in prepletene z drevesnimi koreninami, kjer si lahko poškodujemo gleženj ali pa nam zdrsne. Poti so pogosto vlažne tudi v suhem vremenu in na njih potrebujemo dovolj oprijema s tlemi, da nam ne zdrsne. To nam zagotavlja le dovolj narebren podplat. Nizki planinski čevlji sicer zagotavljajo dovolj dober oprijem, vendar pa ne ščitijo gležnjev. Če bomo z njimi nepravilno stopili, si lahko poškodujemo gleženj.

Na gozdnih poteh so pogosto korenine. Z neustrezno obutvijo tvegamo poškodbe gležnjev.

Poleg obutve je za obisk gozda pomembna še pravilna izbira oblačil. Ta naj bodo prilagojena letnemu času, v vsakem primeru pa izberemo takšna oblačila, da jih lahko slačimo po delih, če nam postane vroče. Ker so v gozdu doma klopi, oblečemo svetlejše barve, da jih bomo laže opazili. Oblečemo dolge hlače, da se dodatno zaščitimo pred klopi in rastlinami, ki nas lahko poškodujejo med hojo: majhna drevesa, robide, grmovje itd. Priporočljivo je, da oblečemo dolge rokave.

Priporočljiva oprema za obisk gozda sta tudi kompas in zemljevid ali pa kakovosten GPS sprejemnik z dovolj rezervnimi baterijami. Če se odpravimo v dobro poznane gozdove v bližini mest, potem te opreme ne potrebujemo. Če se odpravimo v neznane gozdove, pa potrebujemo pripomočke za navigacijo. Danes je zelo praktična uporaba GPS sprejemnikov, ki sledijo naši poti in nas lahko vodijo nazaj na izhodišče. Boljši GPS sprejemniki imajo vgrajene bolj ali manj natančne zemljevide, ki nam bodo v pomoč. Delovanje v gozdovih je relativno zanesljivo, težave pa nastanejo, če se gibljemo po ozkih soteskah ali globokih grapah. Sodobni „pametni“ telefoni imajo vgrajen GPS sprejemnik, ki ga lahko ravno tako uporabljamo, vendar pa to ni najbolj priporočljivo. Poraba električne energije je precej velika in v nekaj urah lahko povsem izpraznimo baterijo telefona. Če GPS sprejemnika nimamo, potem vzemimo s seboj kompas in zemljevid. S kompasom si bomo pomagali pri določanju strani neba, kar nam bo olajšalo vrnitev na izhodišče. Kompas je smiselno vzeti s seboj, četudi imamo GPS sprejemnik. Pomagal nam bo v primeru okvare.

Če se v gozd odpravimo za dlje časa, potem s seboj vzemimo manjši nahrbtnik, v katerega spravimo nekaj hrane, pijačo in rezervna oblačila in opremo za primer dežja. Ne pozabimo tudi na repelent proti klopom, ki ga večkrat nanesemo.

Ne pozabimo na mobilni telefon, s katerim lahko prikličemo pomoč v primeru nezgode. Vendar pa se nanj ne smemo zanašati, saj vsi gozdovi niso pokriti s signalom mobilnega omrežja.

V zimskem času je priporočljivo s seboj vzeti tudi dereze in krplje.