Merjenje in razvrščanje lesa
Pri prodaji lesa iz gozda je zelo pomembno, kako se les ovrednoti. Če gre za prodajo na panju, torej stoječih dreves, vrednotenje poteka povsem drugače, kot če gre za prodajo na kamionski cesti. Pri podrtem in okleščenem drevju je mogoče določiti dejansko kakovost lesa.
Pri prodaji na panju se kakovost lesa ocenjuje na podlagi stoječih dreves. Takšna ocenjevanje je zelo tvegano za odkupovalca in zato se pogosto iztrži manj, kot pri prodaji že podrtega lesa.
Pri prodaji lesa (hlodov) na kamionski cesti je zelo pomembno, kako se določa volumen lesa in kako se upošteva skorja. Odbitek vsakega centimetra v premeru znatno vpliva na zaslužek tako prodajalca kot tudi odkupovalca, prav tako tudi upoštevanje napak. Les višje kakovosti ima višjo ceno, kakovost pa je odvisna od nekaj dejavnikov, med katerimi so najbolj pomembni premer hloda in napake.
Odkupovalci lesa imajo klasifikacijske tabele na osnovi katerih določijo kakovost posameznega sortimenta oz. hloda. Tabele vsebujejo zahteve glede kakovosti lesa in jih pripravi vsak odkupovalec sam, glede na zahteve po kakovosti lesa za predelavo. Zakonsko je predpisano le klasificiranje lesa iz državnih gozdov s Pravilnikom o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. Uporaba tega pravilnika je obvezna le pri odkupu lesa iz državnih gozdov. Se pa ta pravilnik lahko uporablja tudi pri odkupu lesa iz zasebnih gozdov.
Merjenje gozdnih lesnih sortimentov
Pravilnik predpisuje, da se dolžina okroglega lesa meri med paralelnima prerezoma na obeh koncih sortimenta, ki sta pravokotna na vzdolžno os. Če je sortiment dvojno kriv, se meri po ravnih delih ali delih, ki so enojno krivi. Dolžina se izraža v metrih na eno decimalko, zaokroženo navzdol.
Srednji premer se meri na sredini sortimenta oz. na polovici dolžine hloda, pri čemer se ne upošteva nadmera. Če je na predvidenem mestu odebelitev ali druga deformacija, se meri pred in za deformacijo in izračuna povprečen premer. Meri se z napravami z natančnostjo vsaj en centimeter.
Pri merjenju premera se skoraj ne upošteva. Dvojna debelina skorje se odšteje od premera. Za določanje debeline skorje se uporabljajo predpisane orientacijske vrednosti. Pri merjenju s premerko (klupo) se pri sortimentih do debeline 20 cm izvede le ena meritev, pri sortimentih debelejših od 20 cm pa se meri dvakrat (pravokotno) po možnosti tako, da na mestu merjenja predstavljata meritvi najmanjšo in največjo vrednost. Izračuna se povprečni premer. Premer se meri na centimeter natančno, pri čemer se zaokrožuje navzdol.
Volumen okroglega lesa se določi po formuli:
V=(PI/4) x d2 x l x (0,0001)
V – volumen v m3 na dve ali tri decimalke natančno;
d – srednji premer brez skorje v cm;
l – dolžina v metrih;
PI – število »pi« ali vrednost 3,1416.
Orientacijske vrednosti dvojne debeline skorje, kot jih določa Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije:
- smreka: premer do 26 cm – 1 cm, premer od 27 do 50 cm – 2 cm, premer 51 cm in več – 3 cm;
- jelka: premer do 22 cm – 1 cm, premer od 23 cm do 38 cm – 2 cm, premer od 39 cm do 55 cm – 3 cm, premer 56 cm in več – 4 cm;
- bukev: premer do 41 cm – 1 cm, premer 42 cm in več – 2 cm;
- hrast: premer do 20 cm – 1 cm, premer od 21 cm do 31 cm – 2 cm, premer od 32 cm do 42 cm – 3 cm, premer od 43 cm do 53 cm – 4 cm, premer 54 cm in več – 5 cm.
Razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov
Gozdni lesni sortimenti se razvrščajo po drevesnih vrstah in njihovih skupinah, dimenzijah, namenu rabe in kakovosti. Za razvrščanje po drevesnih vrstah in njihovih skupinah se uporabljajo tržna imena, ki združujejo nekatere vrste pod skupnimi imeni ali v istih skupinah. Po namenu rabe se les razvršča na: hlodovino, les za celulozo in plošče, drug okrogel (tehnični) les in les za kurjavo. Pri razvrščanju po kakovosti se upoštevajo napake lesa, ki se ugotavljajo in merijo na zunanjosti sortimenta.