Motorna žaga
Motorna verižna žaga ali motorka je glavno in osnovno orodje vsakega sekača. Z njo podira drevje in klešči veje na podrtem drevju. Motorna žaga je najnevarnejše orodje, ki ga sekač uporablja, zato mora biti ravnanje z njo premišljeno, žaga pa mora biti pravilno in redno vzdrževana. Tako je mogoče preprečiti morebitne poškodbe.
Lastnosti motorne žage
Motorne žage so sestavljene iz dveh delov: meča (letev) z verigo in motornega dela. Motorni del je sestavljen iz enocilindrskega batnega dvotaktnega bencinskega motorja, rezervoarja za bencin, rezervoarja za olje za mazanje verige, vodilnega in nosilnega ročaja, lovilca verige, zavore verige, sklopke in gonilnega kolesa. Preko sklopke in gonilnega kolesa se moč motorja prenaša na verigo, ki potuje po meču. Na motornem delu so še zaganjač, gumb za uravnavanje plina, sistem za nastavljanje delovanja motorja, gumb za ugasnitev in čok.
Teža motornih žag se giblje od 2 kg do preko 10 kg, pri največjih modelih. Majhne motorne žage, ki se uporabljajo za nezahtevna dela, imajo od 0,75 kW moči, profesionalne žage za delo v gozdu, pa presežejo 6 kW. Dolžine mečev lahko presežejo 100 cm, večinoma pa se uporabljajo krajši. Motorji pri polnem plinu delujejo s hitrostjo od 8.000 obratov na minuto do 10.000 obratov na minuto. Hitrost verige na meču je od 50 do 80 km/h.
Pomanjkljivosti motornih žag
Motorne žage imajo nekaj pomanjkljivosti, ki vplivajo na zdravje uporabnikov, proizvajalci pa jih še niso uspeli povsem ublažiti. Na prvem mestu so izpušni plini. Dvotaktni bencinski motorji sodijo med bolj „umazane“ motorje. Posledično so sekači pri delu izpostavljeni številnim zdravju nevarnim plinom. To še posebej pride do izraza pri delu v gosti podrasti ali v zimskih razmerah, ko je snežna odeja visoka. Zato je pomembno, da med delom vdihavamo čim manj izpušnih plinov in si delovno okolje pripravimo tako, da bo gibanje zraka dovolj veliko.
Hrup, ki nastaja pri delovanju motorne žage, je tako močan, da škoduje sluhu. Trajna izpostavljenost vodi v naglušnost ali pa celo popolno gluhost. Ker motorja ni mogoče dovolj utišati, je treba pri delu z motorno žago uporabljati glušnike.
Velik problem pri motornih žagah so tudi vibracije, ki jih povzročata motor in veriga. Prve motorne žage so tako močno tresle, da so v nekaj letih sekačem uničile kapilare v rokah in so zboleli za boleznijo belih prstov, ki ni ozdravljiva. Proizvajalci so do danes vložili veliko naporov, da bi zmanjšali tresenje in s tem preprečili poškodbe rok. To jim je v veliki meri uspelo, čeprav še vedno ne popolnoma. Zato mora biti motorna žaga ustrezno vzdrževana in redno moramo menjati vse izrabljene dele.
Delo z motorno žago
Delo z motorno žago zahteva nekaj spretnosti, moči in znanja. Preden žago zaženemo, preverimo ali je veriga dovolj napeta in ali sta rezervoar za olje in rezervoar za bencin polna. Veriga je pravilno napeta, če lahko v hladnem stanju verigo premikamo po meču brez, da bi se premikala cela žaga in če lahko z zmerno silo dvignemo verigo toliko, da iz meča pogledajo trije členi. Ko žago zaženemo, najprej preverimo, ali se veriga ustrezno maže. To storimo tako, da konico meča približamo ravni površini (lubje, kos lesa) in poženemo verigo pri polnem plinu. Na ravni površini se mora po nekaj sekundah pokazati sled olja. Žagamo vedno pri polnem plinu, da sklopka popolnoma zagrabi kolo, ki vrti verigo in žaga razvije polno moč. Kadar delamo vbodni rez, pazimo, da gremo v les pod kotom in ne s konico meča. Pri dotiku lesa s konico meča lahko pride do močnega povratnega udarca, ki ima lahko za posledico hudo poškodbo obraza. Med žaganjem se veriga obrablja in počasi preneha žagati. Pri žaganju z dobro nabrušeno verigo nastajajo veliki leseni ostruščki, ko pa je veriga neostra, pa so ostruščki majhni pogosto le še v obliki prahu. Pri žaganju moramo paziti, da verige ne pregrejemo. Enkrat dnevno obrnemo meč, da se enakomerno obrablja. Ko z delom zaključimo, odstranimo verigo in meč, ju očistimo, očistimo tudi prostor, kjer meč nalega na motorni del in nato vse skupaj sestavimo nazaj. Pri delu z verigo vedno uporabljamo rokavice, da se ne poškodujemo. Ko motorne žage ne uporabljamo, na meč namestimo zaščitni pokrov. Motorni del vzdržujemo v skladu z navodili proizvajalca.
Veriga je pomemben del motorne žage in ključnega pomena za uspešno žaganje. Zato mora biti pravilno vzdrževana in dobro nabrušena. Brušenje verige poteka po posebnem postopku, pri katerem so pomembni koti brušenja. Natančna navodila je mogoče dobiti pri proizvajalcu verige, če pa brušenja nismo vešči ali pa žago redko uporabljamo, pa je bolje brušenje verige prepustiti servisu. Nova veriga potrebuje pred uporabo utekanje. Najprej jo za nekaj ur namočimo v olje za mazanje verige, nato pa jo namestimo na žago. Žago zaženemo in pri delnem plinu pustimo da veriga teče nekaj minut.
