Zanimivosti

Vitli Krpan

Slovenski pragozdovi in njihova ohranjenost so del tradicije sonaravnega gospodarjenja

PragozdV juliju 2017 sta bila med Unescovo naravno dediščino uvrščena dva slovenska bukova pragozdova: pragozd Krokar in pragozd Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvobitne gozdove v osrčju dobro ohranjenih gozdov Kočevske, pragozd Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje, obenem pa tudi zaveza za prihodnje varstvo gozdnih rezervatov - tradicije, ki se je v Sloveniji začela že v 19. stoletju.

Dva slovenska gozdna rezervata vpisana na Seznam svetovne dediščine

Unesco logo17. julij 2017 - Na 41. zasedanju Odbora za svetovno dediščino (World Heritage Committee UNESCO) v Krakovu na Poljskem v začetku tega meseca so med 63 območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov iz desetih držav, ki so bili v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije uvrščeni na Seznam svetovne dediščine UNESCO, tudi gozdovi dveh slovenskih gozdnih rezervatov: Snežnik-Ždrocle (na Notranjskem) in Pragozd Krokar (na Kočevskem). Po vpisu Škocjanskih jam pred tridesetimi leti je to za Slovenijo drugi vpis na Seznam svetovne naravne dediščine UNESCO.

Projekt LIFE Lynx bo preprečil izumrtje risa v Sloveniji

12. julij 2017 - Populacija risaRis v Sloveniji in sosednjih državah je pred ponovnim izumrtjem. Čim hitrejša naselitev novih risov iz druge, bolj stabilne populacije, predstavlja edino možnost rešitve risa v Sloveniji. Od letošnjega leta pa do leta 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji potekal mednarodni projekt doselitve risov »LIFE Lynx,« v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov.

Finci razvili elektronsko tržnico za prodajo lesa

Kuutio11. julij 2017 - Maja letos je na Finskem začela delovati elektronska tržnica, na kateri lahko lastniki gozdov ponudijo les za prodajo. Elektronska tržnica, ki je verjetno edina take vrste na svetu, omogoča povezovanje prodajalcev in kupcev lesa. Kupci lahko za ponujeni les tudi dražijo, če se prodajalec tako odloči. Kuutio, kot se tržnica imenuje, je razvilo podjetje, ki so ga ustanovila največja finska gozdarska podjetja.

Nov pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov

Skladovnica lesa27. junij 2017 - V Uradnem listu 30/2017 je bil objavljen nov Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. Pravilnik nadomešča pravilnik iz leta 2011 in bo stopil v veljavo 1. julija 2017. Pravilnik se uporablja le za merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov, ne obravnava pa lesa iz zasebnih gozdov.

Največji evropski palmov gozd: gozd Vai

Palmov gozd VaiEvropa premore kar nekaj zanimivih in nenavadnih gozdov. Eden izmed njih je palmov gozd Vai, ki uspeva na vzhodnem delu Krete (Grčija). Gozd pokriva 31,7 ha in je največji gozd palm v Evropi. Je lahko dostopen in njegov obisk nam da drugačno sliko gozda, kot smo jo vajeni iz slovenskih gozdov.

Sporočilo ZGS ob začetku tedna gozdov 2017

22. maj 2017 - Učinkovito sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji na lastnem znanju, razvoju in raziskavah na področju gozdarstva. Gozdovi so tako pestri, da so tuji raziskovalni rezultati le omejeno uporabni v naših razmerah. Slovenija se lahko pohvali s pomembnimi uspehi gozdarskega strokovnega dela, ki jih prepoznajo tudi v tujini in z vrsto strokovnjakov in pedagogov na vseh ključnih področjih gospodarjenja z gozdovi: gojenja in varstva gozdov, gozdne ekologije, gozdne genetike, lovstva, gozdne tehnike in tehnologije, rabe lesa in gozdnogospodarskega načrtovanja.

Znanje za gozd - teden gozdov 2017

20. maj 2017 - Slovenski Teden gozdov obeležujemo vsako leto zadnji teden v maju že več kot 40 let. Teden gozdov letos poteka med 22. in 28. majem s krovno temo »Znanje za gozd.« Organizatorji želijo ozavestiti javnost o pomenu znanja, razvoja in raziskav za prihodnost slovenskih gozdov v okoljsko nepredvidljivih razmerah ter poudariti dosedanje uspehe razvojnega dela na področju gozdarstva.

Sprehod skozi gozd - april 2017

Pot v gozduApril je mesec, ko v osrednji Sloveniji običajno ozelenijo gozdovi. Bukev, kot glavna vrsta slovenskih gozdov ima pri tem zelo pomembno vlogo, saj obarva gozdove z značilno svetlo zeleno barvo. V tem času močno barvno izstopijo iglavci, predvsem jelke in smreke, ki jih zaradi temne barve iglic vidimo že od daleč. V tem času imajo gozdovi barvno močne zelene kontraste.

Pages

 

Drevesne vrste na Slovenskem