V gozdovih na posekah in na gozdnem robu raste bližnji sorodnik črnega bezga. To je nekoliko nižji divji bezeg (Sambucus racemosa), ki ima značilno rdeče jagode. Te predstavljajo hrano številnim gozdnim živalim.

Divji bezeg raste po vsej Sloveniji, največ pa ga je v gorskem in subalpinskem pasu vse do 1700 m visoko. Najpogosteje je na gozdnih robovih, kjer so tla sveža, rahla in humozna. Zasadi se tudi na posekah, požariščih in ob širših gozdnih cestah.

Je do 3 metre visok zelo gost grm, ki ima zelo plitev in razvejan koreninski sistem. Bogato odganja iz korenin. Zaradi tega dobro varuje tla pred erozijo. Ima 10 do 25 cm dolge lihopernato sestavljene liste s 5 do 7 do 8 cm dolgimi lističi. Cvetovi so rumenkasto zeleni v pokončnih jajčastih grozdih. Oprašujejo jih čebele muhe in veter. Cveti od aprila do junija. Iz cvetov se razvijejo rdeči plodovi, ki so hrana pticam in drugim živalim, kot so voluharice, medvedi idr.

Cvet divjega bezga

Les divjega bezga so nekoč uporabljali za izdelavo različnih izdelkov ljudske obrti. Listje se lahko uporablja za odganjanje mrčesa. Plodovi surovi niso užitni, zato jih je treba termično obdelati. Iz njih moramo pred predelavo odstraniti semena, ki so strupena. Plodovi so se uporabljali pri odpravljanju nespečnosti, saj vsebujejo snovi, ki povzročajo zaspanost.