Delo v skupinah

Delo v gozdu naj bi vedno potekalo v skupinah ali vsaj v paru. Podiranje drevja in spravilo lesa sta zelo nevarni opravili. V primeru nezgode bo ponesrečenec v večini primerov potreboval pomoč drugih. Mobilni telefon ne more nadomestiti sodelavca. Pri nezgodi se lahko poškoduje, ga izgubimo ali pa na območju delovišča ni signala. Ponesrečeni delavec je lahko v nezavesti in ne bo mogel uporabiti mobilnega telefona.

Pri organizaciji gozdnih del vedno organiziramo delovne skupine. Na to vpliva varnostni vidik, poleg tega pa ima delo v skupinah kar nekaj prednosti:

  • delavci niso osamljeni na delovnem mestu,
  • delavci si lahko pomagajo, če pride do zapletov pri delu (npr. traktorist pomaga sekaču, pri obviselem drevesu),
  • nekatera dela je lažje in hitreje opraviti v skupini,
  • lažje uvajanje novih delavcev (prenos znanja s starejših na mlajše),
  • boljši izkoristek starejših delavcev (najtežja dela prevzamejo mlajši),
  • boljša izkoriščenost strojev,
  • lažji nadzor prisotnosti pri delu,
  • učinkovitejša organizacija prihoda in odhoda z dela, dostave goriva, maziv in drugega potrošnega materiala.

Velikost delovne skupine je odvisna od delovnih in naravnih pogojev. Skupina naj bo sestavljena iz najmanj dveh in največ toliko delavcev, da se pri delu ne ovirajo med seboj. Delavci v skupini se naj med seboj poznajo in naj si zaupajo. Če so med njimi trenja, ki lahko izvirajo tudi iz prostega časa, bo pri delu prihajalo do napetosti, kar bo zmanjševalo učinkovitost in povečalo možnosti za nezgode.

Idealne skupine so tiste, kjer lahko vsi delavci opravljajo vsa dela in se medsebojno menjavajo. Tako se prepreči, da bi delo postalo monotono, manjše pa so tudi obremenitve zaradi uporabe posameznih strojev. Vsaka skupina mora imeti vodjo. Vodja skupine lahko skupino le vodi ali pa hkrati izvaja ista dela kot ostali člani. Vodja skupino usmerja na delovišču, razporeja in usklajuje delo, vodi evidenco učinkov in beleži prisotnost na delu. Za to dodatno delo mora biti dodatno nagrajen.

Učinkovitost skupine se poveča, če si delavci med seboj pomagajo. Da to dosežemo, delavce nagrajujemo skupinsko in ne posamično. To bo spodbudilo delavce, da se si medsebojno pomagajo.

Klasična delovna skupina

Organizacija gozdne proizvodne s klasičnimi delovnimi skupinami je najenostavnejša. Klasična delovna skupina opravlja le eno fazo gozdne proizvodnje: sečnja, spravilo, prevoz ... Vsi delavci v skupini opravljajo enaka dela, neodvisno od drugih delavcev.

Pri organizaciji gozdne proizvodne s klasičnimi delovnimi skupinami se podaljša čas od poseka do prodaje lesa, ker se posamezne faze med seboj ne prekrivajo. Običajno delo poteka tako, da v gozdu ekipa sekačev podere drevesa, označena za posek. Ko delo opravijo, pridejo traktoristi, ki spravijo les. Odvoz lesa sledi, ko je ves spravljen iz gozda.

Takšen način olajša načrtovanje in organizacijo in omogoča individualen obračun opravljenega dela. Pri organizaciji je treba predvideti, kdaj bo posamezna faza zaključena in kdaj se bo začela druga faza.

Klasična delovna skupina ima veliko slabosti. Delo je enolično in disciplina delavcev je slabša, poslabšata pa se tudi previdnost in skrb za varnost pri delu. Zaradi naveličanosti lahko prihaja do trenj v skupini. Delavci so bolj obremenjeni s stroji. Nekoliko več je tudi administrativnega dela, saj je treba po vsaki fazi prevzeti in obračunati izdelane sortimente. Les ostaja dlje časa v gozdu in se mu lahko zmanjša kakovost.

Ta oblika je primerna predvsem, kadar zaradi narave dela ni mogoče prepletati posameznih faz proizvodnje. Takšen primer je žično spravilo lesa, kjer zaradi varnosti ni mogoče sočasno opravljati sečnje, delavci pa so dodatno usposobljeni za delo z žičnimi žerjavi.

Fazne skupine

Pri delu v faznih skupinah posamezna skupina opravlja več zaporednih delovnih faz. Pri tej obliki je delo bolj razgibano in bolj prijazno za delavce, saj se pri uporabi strojev menjavajo. Varnost pri delu je večja, delavci pa delo v predhodni fazi prilagodijo zahtevam naslednje faze, kar vodi v večjo učinkovitost in zniževanje stroškov.

Slabost te oblike organizacije je, da delavci pogosto čutijo pritisk rokov in zaradi tega preveč hitijo. Do težav pride tudi ob okvarah strojev, saj se zaradi tega lahko ustavi delo celotne skupine.

Kompleksne delovne skupine

Organizacija dela v kompleksnih delovnih skupinah je zapletena, vendar ima številne ugodne učinke. Takšna skupina delavcev je odgovorna za večjo gozdno površino, kjer opravlja vsa dela. To ne pomeni le sečnje in spravila, temveč tudi gradnjo prometnic, gojitvena dela in drugo.

Da lahko uporabimo takšno obliko, potrebujemo dobro izobražene delavce in večjo gozdno površino, za katero bodo skrbeli. Tak način organizacije je primeren predvsem za večje posesti, kjer je mogoče delavce zaposliti preko celega leta.

Delo v kompleksnih delovnih skupinah je razgibano, zanimivo in delavci so med seboj bolj tesno povezani. Varnost je boljša, prav tako pa so obremenitve delavcev s stroji manjše. Delavci se pri delu s stroji menjavajo, poleg tega pa s posameznim strojem delajo krajši čas, ker je raznovrstnost del večja.

Glavna slabost te oblike organizacije gozdnih del je zapletenost načrtovanja. Delo mora biti zelo natančno načrtovano preko celega leta. Velike težave povzročajo okvare strojev, saj je zelo težko nadomestiti izgubljen čas.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu