Helikoptersko spravilo

Helikoptersko spravilo lesa se uporablja na nedostopnih terenih, kjer rastejo večje količine zelo kakovostnega lesa. Strošek takšnega spravila je zelo visok, posebej pa mu mora biti prilagojena tudi organizacija dela. Zmogljivosti helikopterjev so velike, zato mora biti na enem mestu zadosti posekanega lesa.

Nosilnosti helikopterjev za spravilo lesa se gibljejo od 2,7 do 11 ton. Helikopterji so posebej prilagojeni za spravilo lesa in pilotu omogočajo jasen pogled na dogajanje pod helikopterjem, kjer visi od 30 do 100 m dolga vrv. Na koncu ima lahko hidravlične klešče, če se spravlja stoječe drevje ali pa zanke, če gre za spravljanje že podrtega drevja.

Kadar gre za spravilo podrtega drevja, helikopter prileti na delovišče, spusti vrv in lebdi na mestu. Delavci na tleh z zankami privežejo hlode in dajo znak pilotu, da lahko odleti. Helikopter se dvigne in s tem dvigne tudi hlode, s katerimi odleti do skladišča.

Druga oblika helikopterskega spravila se uporablja predvsem v Kanadi. Helikopter pobira še stoječe drevje. Takšna oblika je zelo nevarna, tako za delavce na tleh, kot tudi za posadko helikopterja. Delavci morajo najprej splezati na drevo in mu odžagati krošnjo ter oklestiti morebitne nižje veje. Nato se spustijo na tla in drevo podžagajo, vendar tako, da ne pade. Ko s tem na delovišču zaključijo, pokličejo helikopter, ki ima na vrvi hidravlične klešče. Helikopter prileti nad stoječe drevo (v bistvu gre za hlod), ga s kleščami zagrabi in odtrga od tal. Nato z njim odleti do skladišča.

Pri nas se helikoptersko spravilo ne izvaja, ker so naši gozdovi dovolj odprti z gozdnimi cestami in gozdnimi vlakami, poleg tega pa les ne dosega take cene, da bi bilo takšno spravilo rentabilno. 


Prikaz helikopterskega spravila.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu