Breza

Odkup lesa Lip bled

Navadna breza (Betula pendula) je priljubljeno okrasno drevo, ki pa ima svoj dom tudi v gozdovih, predvsem na posekah in gozdnem robu. Zaradi značilne skorje bele barve lahko breze vidimo že od daleč in so lepa popestritev gozdov, kjer med debli prevladujejo sivo rjavi barvni odtenki. Jeseni se listje obarva zlatorumeno, kar naredi breze še bolj privlačne. Pri nas je breza najpogostejša v Beli krajini, kjer tvori steljnike.

Listi breze

Navadna breza je listopadno drevo, ki zraste 15 do 30 m visoko. Deblo doseže premer do 50 cm, izjemoma tudi več. Skorja je bela. V mladosti je gladka in se lušči v trakovih. S starostjo in rastjo v debelino pa razpoka in razbrazdano deblo dobi sivkasto barvo. Bela barva je posledica obarvanosti plutastih celic z betulinom, ki predstavlja do 20 % zunanjega dela skorje. Skorja na mladih poganjkih je rdečkastorjava in posuta z bradavičastimi tvorbami. Mlade veje so tanke in se pogosto povešajo proti tlom. Brsti so jajčasti, majhni in lepljivi. Listi so rombaste oblike, po robu dvakrat nažagani, 3 do 7 cm dolgi in široki 2 do 4 cm. Pecelj je dolg do 3 cm. Večinoma so goli. Mladi listi so lepljivi. Moški in ženski cvetovi so ločeni, oboji pa so v obliki mačic. Moški cvetovi se razvijejo konec poletja, zacvetijo pa šele aprila in maja, ko se razvijejo tudi ženske mačice. Plodovi so majhni krilati oreški veliki do 2 mm. Dozorijo julija in avgusta. Plodovi raznaša veter. Koreninski sistem v mladosti temelji na glavni korenini, kasneje pa se razvijejo številne stranske korenine, ki pa ne sežejo globoko. Breza doživi do 100 let.

Breza shema
Navadna breza - Betula pendula
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Breza raste po vsej Sloveniji. Ustrezajo ji sveža, rahla, globoka in nekoliko zakisana tla. Uspeva tudi na drugih tleh, zelo dobro pa se obnese na degradiranih tleh, ker so njene zahteve skromne. Ne ustrezajo ji močvirna tla in rastišča na kislih tleh. Potrebuje veliko sonca. Zato ne raste v strnjenih sestojih, temveč se pojavlja posamično ali v manjših skupinah.

Les breze ima gostoto od 460 do 800 kg/m3. Je srednje trd, elastičen in slabo odporen les blede rumenkaste barve. Lahko ga je obdelovati. Ker pri gorenju skoraj ne povzroča dima, ne poka in ne prasketa je odličen za kurjenje v kaminih. Poleg tega ima tudi veliko kurilno vrednost. Uporablja se v mizarstvu za izdelavo pohištva, kolarstvu, strugarstvu, rezbarstvu, za umetno svilo in volno, celulozo, zobotrebce, parket, vezane plošče in drugo. Iz skorje je mogoče pridobivati čreslovine za strojenje usnja. Skorja se uporablja za pokrivanje streh in za izdelavo obutve. Spomladi je mogoče pridobivati brezov sok, ki vsebuje 1 % sladkorjev in se uporablja na podoben način kot javorjev sirup – kot sladilo. Lahko ga pustimo, da fermentira in dobimo rahlo alkoholno pijačo.

Brezovo lubje

Plodovi breze so majhni in lahki zlahka zaidejo v še tako majhno odprtino, kar je moteče, kadar breze rastejo v strnjenih naseljih. V objektih, ob katerih rastejo breze, moramo v vetrovnem vremenu zapirati okna, da plodovi ne zaidejo v notranjost. Cvetni prah brez je zelo alergen in občutljivim ljudem povzroča močne alergijske reakcije, ki se lahko kažejo v obliki senenega nahoda.

Breza je pionirska vrsta. Sama se zasadi na posekah in pogoriščih. Primerna je tudi za pogozdovanje izčrpanih travnikov in drugih poškodovanih območij, kjer drugim drevesnim vrstam razmere ne ustrezajo.

Breza ima pomembno vlogo v hortikulturi. Zaradi lepe krošnje in bele skorje je razširjeno parkovno drevo. Zaželena je tudi zaradi hitre rasti v mladosti, nezahtevnosti in dejstva, da ne doseže pretirano velikih višin. Uporabljajo se različni kultivarji z različnimi lastnostmi.

Listi, brsti in skorja se uporabljajo pri zdravljenju različnih bolezni. Deluje odvajalno in se uporablja za zdravljenje visokega krvnega tlaka, povečanega holesterola, ledvičnih kamnov, sečil, prebavil, bolezni dihal, kožnih bolezni, jetrnih bolezni in drugega. Sok breze spodbuja rast las in krepi lasišče.

Breza ima velik mitološki pomen pri narodih, ki živijo na severu Evrope in Azije. Na Finskem je nacionalno drevo in tesno povezana s številnimi običaji in vsakodnevnimi opravili. V Rusiji simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo in so jo uporabljali pri pokopavanju umrlih. Breza je zaščitni simbol življenja in smrti. Povezana je z Luno in Soncem.

Poleg navadne breze se v Sloveniji pojavlja tudi puhasta breza (Betula pubescens).

 

Drevesne vrste na Slovenskem