Glog

V Sloveniji v naravi najdemo dva gloga: navadni glog in enovratni glog. Oba se pojavljata kot nižje drevo ali grm. Zelo redko se pojavlja čašasti glog (Crataegus curvisepala), ki pa je le v grmasti obliki. Pogosteje bomo v gozdu srečali glog v obliki grma, če pa smo nekoliko bolj pozorni pa lahko najdemo med grmovjem tudi posamezna drevesa. Na prostem se lahko razvije v lepo drevo.

Tako enovratni kot tudi navadni glog sta zelo uporabna. Listje, plodove in cvetove nabiramo za čaj, ki deluje ugodno na srce, izboljšuje sklerotične spremembe koronarnega ožilja, pospešuje prekrvavitev srca, deluje pomirjevalno in odvaja vodo. Uporablja se tudi kot čaj za hujšanje.

Plodovi obeh glogov so užitni, vendar pa jih nabiramo šele po prvi zmrzali, da postanejo bolj okusni. Sveže peške vsebujejo cianovodikovo kislino in so strupene. Iz plodov lahko naredimo marmelado (v kombinaciji z drugim sadjem), žganje, vino in likerje. Pražene peške se uporabljajo kot kavni nadomestek, mladi listi pa kot nadomestek tobaka. Iz skorje in korenin je mogoče pridobivati rjavo in rumeno barvilo.

Les obeh vrst glogov je rdečkaste ali rumenordečkaste barve. Je težek, trd in težko cepljiv. Njegova gostota je 780 kg/m3. Uporablja se v kolarstvu, strugarstvu in rezbarstvu. Iz njega se izdelujejo orodje in različni strojni deli, škatlice in sprehajalne palice.

Ker oba gloga bogato cvetita, sta dobra čebelja paša. Različne sorte uporabljamo v hortikulturi, pri čemer pa se izogibamo sajenju večjega števila grmov ali dreves v bližini območij, kjer se pogosteje zadržujejo ljudje (ob hišah, kotičkih za sedenje), ker ima zelo močan vonj. Cvetni prah lahko povzroča alergijo.

Glog ima veliko mitoloških pomenov. Les gloga naj bi imel čarobne lastnosti. Pri starih Grkih je bil simbol veselja in sreče, zato so svatje na poroko prinesli glogove vejice. Stari Rimljani so verjeli, da odganja zle duhove in so z njegovimi vejicami mahali na poti, ko je mladoporočenec peljal prvič mladoporočenko v skupno posteljo. V srednjem veku so z vejicami gloga varovali dojenčke pred uroki in boleznimi ter hiše pred udarom strele. Glog je učinkovito orožje proti vampirjem. Glog ima pomen tudi v krščanstvu, saj je Bog bil v gorečem glogovem grmu, ko je govoril Mojzesu.

Enovratni glog

Enovratni glog (Crataegus monogyna) je lahko grm visok do 6 m ali pa drevo visoko do 8 metrov. Krošnja je močno razvejana in nepravilne oblike. Koreninski sistem je zelo dobro razvit, širok ter globok in nudi zelo dobro oporo, zato je drevo stabilno. Skorja je sivorjava, temnejša v razpokah in se lušči v ploščicah. Na mladih poganjkih so do 1 cm dolgi trni. Listi so razporejeni izmenjujoče. Dolgi so do 8 cm in dlanasto krpasti ali deljeni. Imajo 3 do 7 zašiljenih in na koncu napiljenih krp. Med prvim in drugim parom krp sta globoki zarezi, ki sežeta v središče lista. Cvetovi so 8 do 15 mm široki, bele ali bledo rožnate barve in združeni v socvetja. Pestič ima običajno en vrat redko dva. Cveti maja in junija okoli 14 dni kasneje kot navadni glog. Plodovi so živo rdeči, okrogli ali jajčasti in dolgi do 1 cm.

Enovratni glog uspeva po vsej Sloveniji do 1.500 m visoko. Najbolj mu ustrezajo težka apnena ilovnata tla. Uspeva tako na vlažnejših kot tudi bolj suhih rastiščih. Nizke zimske temperature mu ne škodujejo. Ker potrebuje veliko svetlobe, je pogostejši v svetlejših gozdovih, na posekah in gozdnem robu. Prilagodi se tudi bolj senčnim rastiščem.

Navadni glog

Navadni glog (Crataegus laevigata) je do 12 m visoko drevo. Deblo lahko doseže premer do 50 cm, najstarejša drevesa pa imajo okoli 100 let. Koreninski sistem je razvejan, a plitev. Krošnja je široka, močno razraščena in nepravilne oblike. Skorja pri mlajših drevesih je gladka in siva, kasneje pa razpoka in postane temno rjava. Mladi poganjki so rdečkastorjavi in posuti z lenticelami. Imajo od 0,5 do 1,5 cm dolge trne. Listi so nameščeni izmenjujoče. Dolgi so od 2 do 6 cm, dlanasto krpati ali enostavni. Zgoraj imajo 3 do 5 topih, slabo vidnih in po robu neenakomerno nažaganih krp. Listi so po zgornji strani bleščeči in živo zeleni, spodaj pa sivozeleni in v nekaterih primerih dlakavi ob žilah. Cvetovi so dvospolni, bele ali bledo rožnate barve z do 25 prašnikov z živordečimi prašnicami. Pestič ima 2 ali 3 vratove in le izjemoma en vrat. Cveti maja in junija. Cveti pred enovratnim glogom. Plodovi so okroglasti, nekoliko širši kot dolgi, živo rdeči in do 6 do 10 mm dolgi. Vrh je nekoliko ugreznjen na njem pa so ostanki čašnih listov. Dozorijo septembra.

Navadni glog
Navadni glog - Crataegus laevigata
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Uspeva po vsej Sloveniji do 1.000 m visoko, izjemoma ga je mogoče najti do 1.600 m visoko. Ker je bolj zahteven glede rastišča, je redkejši od enovratnega gloga. Potrebuje bogata in sveža tla na območjih, kjer temperature ne nihajo preveč. Uspeva na vlažnejših rastiščih, kjer je stalna talna in zračna vlaga. Ne uspeva na sušnih rastiščih. Dobro prenaša nizke temperature. Uspeva na polnem soncu in v polsenci.