Črni bezeg

Vitli Krpan

Črni bezeg (Sambucus nigra), tudi navadni bezeg,  je običajno do 7 m visok grm. V nekaterih primerih se lahko razvije v drevo, ki doseže višino do 10 ali (zelo redko) 12 m. Dišeči cvetovi so v navideznih kobulih. Iz cvetov se razvijejo črne jagode. Jagode in cvetovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani. Je sorodnik divjega bezga.

cvetoči grm črnega bezga
Bogato cvetoči grmi črnega bezga.

Bezeg je razširjen po vsej Sloveniji. Dobro uspeva na globokih humoznih tleh z veliko dušika. Rad ima zmerno vlažna in vlažna rastišča. Dobro uspeva tako na prostem na polnem soncu ali v polsenci. Običajno uspeva na gozdnem robu, ob gozdnih jasah, na posekah in v bližini človeških bivališč. Najdemo ga v številnih vrtovih, kamor ga običajno prinesejo ptice.

Črni bezeg je svoje ime dobil po črnih jagodah, ki se razvijejo iz cvetov. Jagode dozorijo avgusta in septembra. Vsebujejo tri rjavkaste koščice. Cvetovi so drobni, bele barve, z močnim in značilnim vonjem. So dvospolni. Združeni so v do 10 cm velike navidezne kobule. Na zunanjem robu navideznih kobulov so jalovi cvetovi, katerih namen je privabljati žuželke. Cveti maja in junija. Listi so navzkrižno razporejeni, dolgi od 10 do 30 cm in lihopernato sestavljeni iz 5 do 7 eliptičnih do 10 cm dolgih lističev, ki so na koncu ošiljeni na robu pa nazobčani. Če jih zmečkamo, zaznamo značilen bezgov vonj.

Črni bezeg
Črni bezeg - Sambucus nigra (slika: Kräuterbuch (1914), Biolib.de)

Bezgov les je zelo trd in kakovosten. Veje, ki imajo mehak stržen, se uporabljajo za izdelavo piščali. Zaradi močnega vonja bezgove listje privezujejo na konje, da odganjajo muhe.

Bezeg ima v naravi zelo veliko in pomembno vlogo. Je pionirska rastlina in vir hrane divjim živalim. Varuje tla in pospešuje kroženje hranil. Z listnim opadom izboljšuje kakovost tal. Je pokazatelj z dušikom bogatih tal, saj za uspevanje potrebuje večje količine dušika. Njegovi plodovi so pomembna hrana za številne ptice in druge živali.

Črni bezeg ima številne zdravilne lastnosti. Izvlečki iz listov, cvetov, plodov, korenin in stebel se uporabljajo za zdravljenja bronhitisa, prehlada, gripe, kašlja in drugih bolezni dihalnih organov. Jagode so bogate z vitamini in antioksidanti ter se uporabljajo za čiščenje telesa. Ker vsebujejo strupeni glikozid sambunigrin, jih uživamo v zelo majhnih količinah in še to le popolnoma zrele. Strup razpade na toploti, zato lahko kuhane jagode uživamo brez omejitev. Sambunigrin povzroča bruhanje.

Bezgove jagode nabiramo, ko so popolnoma zrele. Ker nikoli ne dozorijo vse jagode sočasno, pred uporabo nezrele (zelene in rdeče) jagode odstranimo in uporabimo le tiste, ko so povsem dozorele. Nabiranje bezga je »umazano« opravilo, zato se moramo temu primerno obleči. Jagode rade puščajo sledi na oblačilih, ki jih je težko odstraniti. Ker so bezgovi grmi in drevesa domovanje različnim žuželkam, se je smiselno zaščititi z dolgimi rokavi in hlačami, da preprečimo nezaželene pike in ugrize. Nabrane jagode čim prej predelamo ali pa jih zamrznemo. Pred uporabo jagode potrgamo s pecljev.

Bezgove jagode lahko uporabimo pri pripravi sladic, marmelad, sadnih omak, kot dodatek sadnim jedem, pri peki kolačev za izdelavo bezgovega vina in bezgovega likerja,... Iz jagod in plodov lahko izdelamo sok. Bezgove jagode pred uporabo toplotno obdelamo. Cvetove lahko ocvremo ali pa jih uporabimo kot začimbo. Cvetovi se uporabljajo tudi za čaj.

 

baner