Javor

V Sloveniji so v gozdovih razširjeni gorski javor (Acer pseudoplatanus), ostrolistni javor (Acer platanoides), maklen (Acer campestre), trokrpi javor (Acer monspessulanum), topokrpi javor (Acer obtusatum) in tatarski javor (Acer tataricum). Najpomebnejša sta gorski in ostrolistni javor.

Gorski javor

Gorski javor (Acer pseudoplatanus) je najpogostejši v mešanih gozdovih gorskega pasu. Najdemo ga do 1.700 m visoko, izjemoma do gozdne meje. Predstavlja 2,4 % skupne lesne zaloge slovenskih gozdov.

Gorski javor zraste do 40 m visoko in doseže premer do dveh metrov. Mlada drevesa imajo gladko sivkasto skorjo, ki pa z leti razpoka tako, da se lupijo velike krpe. Brsti so navzkrižno razporejeni po dva nasproti. Listi so dlanasto krpati do 20 cm široki in do 16 cm dolgi. Listne krpe so grobo nažagane z ostrimi zarezami med njimi. Plod sta dva plodiča s krilcema, ki sta združena pod kotom 90 stopinj.

Gorski javor dobro uspeva na rahlih, svežih, globokih, dobro odcednih in s humusom bogatih tleh. Ustreza mu apnenčasta podlaga. Suše in vročine ne prenaša dobro.

Les gorskega javorja je srednje trd in srednje elastičen. Uporablja se za pohištvo, v rezbarstvu in drobne lesene izdelke. Gostota lesa je od 480 do 750 kg/m3. Gorski javor v nekaterih primerih tvori izjemen les, ki pri prodaji dosega zelo visoke cene: javor ikraš, javor ptičar in javor rebraš. Vse te oblike so redke, pri nas pa se najpogosteje pojavlja rebraš. Javor rebraš je posledica kratko valovite rasti. Uporablja se v pohištveni industriji (kot furnir) in za izdelavo violin.

Ostrolistni javor

Ostrolistni javor (Acer platanoides) se pojavlja po vsej Sloveniji do nadmorske višine 800 m. Največkrat ga najdemo v listnatih gozdovih. Pogost je v mestih, ker je lepa okrasna vrsta.

Ostrolistni javor zraste do 35 m visoko in doseže premer do 1 m. Skorja je sivorjava, v mladosti gladka kasneje pa razpoka. Skorja se ne lušči. Brsti so v parih nasprotno razmeščeni. Listi so dlanasto krpati in imajo od 3 do 7 krp. Dolgi so do 13 cm in široki do 12 cm. Imajo do 12 cm dolg pecelj. Semena s krilci so v parih zraščeni pod topim kotom. Ostrolistni javor dobro uspeva na rahlih, svežih in bogatih tleh. Prenaša delno senco in je odporen na onesnažen zrak.

Les je manj cenjen kot les gorskega javorja. Je trd, elastičen in dobro cepljiv. Na vlagi začne hitro razpadati. Njegova gostota znaša od 560 do 810 kg/m3. Uporablja se za izdelavo pohištva, parketa, v kolarstvu in za drobne izdelke. Ker vsebuje sok ostrolistnega javorja od 1 do 3,5 % sladkorja, je iz njega mogoče pridobivati sladkor.

Ostrolistni javor ima velik pomen v hortikulturi. Veliko se ga sadi v parkih in drevoredih, ker je lepo in odporno drevo. Obstaja več kot 90 različnih okrasnih sort.