Bresti so listopadne drevesne vrste, ki izhajajo iz Azije. Razširjeni so po vsej severni polobli v zmernem pasu in tropskem gorskem pasu. So sestavni del naravnih gozdov, ki pa so v 19. in zgodnjem 20. stoletju našli svoje mesto tudi v hortikulturi, kot okrasna drevesa. Ob koncu 20. stoletja in v začetku 21. stoletja je breste močno zdesetkala holandska bolezen brestov, ki jo povzroča gliva Ceratocystis ulmi. Glivo prenašata dve vrsti brestovega beljavarja.

Zaradi medsebojnega križanja različnih vrst ni znano natančno število vrst bresta. Ocenjuje se, da je med 30 in 40 različnih vrst. V Sloveniji uspevajo tri vrste: gorski brest, poljski brest in dolgopecljati brest.

Gorski brest

Gorski brest (Ulmus glabra) je najbolj razširjen od brestov pri nas. Uspeva po vsej Sloveniji z izjemo Istre in Obale. Razširjen je predvsem na nadmorski višini od 400 do 1200 m, seže pa tudi do 1500 m. Najpogostejši je v gorskem jelovem gozdu in gorskem ter predgorskem bukovem gozdu. Pojavlja se tudi v združbah z velikim jesenom in gorskim javorjem.

Gorski brest zraste do 35 m visoko in doseže premer do 150 cm. Dočaka lahko nekaj sto let, če ima ugodne življenjske pogoje. Deblo ima temno sivo skorjo. Ta je v mladosti gladka, kasneje pa plitvo razpoka. Poganjki so rjavi in posuti z lenticelami. Veje so enakomerno porazdeljene. Ob deblu rastejo navzgor, z oddaljenostjo od debla pa se povesijo. Koreninski sistem je plitev, a močan. Listi so enostavni, narobe jajčasti ali eliptični. Imajo dvakrat napiljen listni rob. So 8 do 17 cm dolgi. Peclji so kratki. Dvospolni cvetovi rastejo v šopih ali pa posamično. So do 0,5 cm dolgi. Plod gorskega bresta je krilati orešek s premerom od 2 do 2,5 cm. Cveti na začetku aprila, še preden se olista. Plodovi dozorijo konec maja.

Les gorskega bresta je visokokakovosten. Ima lepo barvo in teksturo. Njegova gostota znaša okoli 620 kg/m3. Les se uporablja za pohištvo, kolarstvo, strugarstvo.

Gorski brest ima pomembno vlogo v v gozdovih, saj povečuje estetsko vrednost gozda. Je ena najlepših drevesnih vrst naših gozdov. V parkih in vrtovih sadimo različne okrasne sorte.

Dolgopecljati brest

Dolgopecljati brest ali vez (Ulmus laevis) raste po vsej Sloveniji, vendar ni pogost. Največ ga je v Panonski nižini, ob reki Krki in na Planinskem polju.

Zraste do 35 m visoko in doseže premer do 150 cm. Skorja je sivkasto rjave barve in se v zgornjem delu debla lušči. Listi so enostavni, narobe jajčasti ali eliptični. Ob listnem peclju je listna ploskev močno nesimetrična. Listni rob je ostro nažagan. Listi so dolgi do 13 cm in široki do 9 cm. Cvetovi rastejo v šopkih. Cveti marca in aprila, preden se olista. Plod je rumenkaste barve in ima krilce, ki obdaja orešek.

Les ima gostoto okoli 620 kg/m3. Se močno krči in je manj obstojen kot les drugih dveh brestov. Zaradi tega je manj cenjen. Uporablja se v gradbeništvu, mizarstvu, kolarstvu in za kurjavo.

Vez ima pomembno vlogo pri utrjevanju rečnih bregov. Sadimo ga tudi v parkih, ob vodotokih in cestah.

Poljski brest

Poljski brest (Ulmus carpinifolia) uspeva po gričevju in nižavju celotne Slovenije. Dobro prenaša poplave.

Poljski brest zraste do 30 metrov visoko. In doseže premer do 200 cm. Deblo je ravno, krošnja je široka in gosta. Skorja je rjave ali temno rjave barve in vzdolžno globoko razpokana. Na 2 do 5 let starih poganjkih se pojavijo plutasti izrastki. Koreninski sistem tvori glavna korenina iz katere se razvijejo močne stranske korenine. Korenine dosežejo globino do 1,6 m. Listi so do 10 cm dolgi in do 5 cm široki, jajčaste ali eliptične oblike. Ob peclju je listna ploskev močno nesimetrična. Listni rob je dvojno nažagan. Cveti pred olistanjem v marcu. Cvetovi so v šopkih po 15 do 30 skupaj. Plodovi so krilati oreški, ki dozorijo maja in junija. Poljski brest raz odganja iz panja in korenin.

Les poljskega bresta je kakovosten in v vodi trajen. Je trd in ne poka ter se težko cepi. Ima gostoto okoli 640 kg/m3. Uporablja se v pohištveni industriji za izdelavo furnirja, za čolne, mostove, loke in za kopita za puške. Ker vsebuje veliko kremenčeve kisline in ima delce kalcijevega oksalata,  orodje, s katerim ga obdelujemo, hitro otopi.

Poljski brest se uporablja tudi v parkih in vrtovih kot okrasno drevo.