Gospodarjenje z robnimi sečnjami

Pri gospodarjenju z robnimi sečnjami pomlajujemo gozdni sestoj v pasovih na njegovem robu. Pomlajujemo le na delu površine, ki je predvidena za pomladitev, in sicer v ozkih pasovih. Ti so lahko ravni ali pa zaviti in se prilagajajo terenu ali sestoju.

Takšen način gospodarjenja do neke mere nudi drevesnemu podmladku zaščito pred premočnim soncem in izsuševanjem. Odrasla drevesa matičnega sestoja nudijo delno zaščito mladim drevesom na posekani površini. Vpliv sega do razdalje od matičnega sestoja, ki znaša 1,5 višine dreves v sestoju. Najboljši učinek je na mlada drevesa, ki rastejo na razdalji od 0,5 do 1,5 višine starih dreves. Tu je majhna konkurenca korenin za vodo in hranilne snovi, svetlobe je dovolj, da uspevajo številne drevesne vrste, to območje pa je še posebej primerno za počasi rastoče vrste. Bližje uspevajo sencozdržne vrste, na večji oddaljenosti pa svetloljubne.

Pomlajevanje z robnimi sečnjami izvajamo v smeri proti glavnemu vetru ali pa v smeri proti močnejšemu sončnemu obsevanju, torej v smeri od severa proti jugu do vzhoda proti vzhodu. Ker sečnje izvajamo v pasovih, dobimo stopničasto zgradbo gozda, ki je po širini enomerna – drevesa so približno enako stara in v isti razvojni fazi.

Čeprav gospodarjenje z robnimi sečnjami v osnovi predvideva sečnjo na golo, v sestoj, ki ga pustimo, pa ne posegamo, ga je smiselno kombinirati z zastornim načinom gospodarjenja. Tako poleg pasu, ki ga posekamo na golo, še prerahljamo del sestoja ob robu, intenzivnost pa zmanjšujemo z globino sestoja. Na ta način zagotovimo boljše pogoje za pomlajevanje v robnem pasu do višine 0,5 višine dreves v sestoju, mogoče pa je tudi naravno pomlajevanje, pod zastorom.

Posebna oblika gospodarjenja z robnimi sečnjami je sistem klinastih zastornih sečenj. Pri tem načinu v gozdu oblikujemo s sečnjo kline, ki potekajo v skladu s spravilnimi linijami in so s konico usmerjeni proti zahodu. Kline s sečnjo čez čas povečujemo. V prvi fazi z ustvarjanjem manjših klinastih pomladitvenih jeder zagotovimo naravno pomlajevanje jelke, s širjenjem klinov, pa omogočimo pomlajevanje svetloljubnih vrst.

Danes uporabljamo načela gospodarjenja z robnimi sečnjami le na velikih strminah, kjer so pri sečnji in spravilu velike poškodbe podmladka. Pomlajevanje oz. sečnjo izvajamo v ozkih pasovih poševno na strmino (pri zelo velikih strminah pravokotno). Drevesa podiramo v notranjost matičnega sestoja.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu