Uniforest

Skupinsko postopno gospodarjenje

Skupinsko postopno gospodarjenje z gozdovi se je razvilo kot odziv na slabosti zastornega gospodarjenja. Največji težavi zastornega gospodarjenja sta kratek čas odstranjevanja matičnega sestoja in nastanek dokaj enomernega novega sestoja. Pri skupinsko postopnem gospodarjenju pa so sečnje številne in razporejene skozi dolgo pomladitveno dobo. Posledično so posamezna drevesa v takšnem gozdnem sestoju različno stara in različno razvita. Tudi pestrost drevesnih vrst je večja, saj svoje mesto najdejo tudi sencozdržne vrste, ki se zasadijo predvsem na začetku pomlajevanja, ko sestoj šele nekoliko presvetlimo. Kasneje, ko začnemo ustvarjati jedra pomlajevanja, pa se zasadijo vrste, ki potrebujejo več svetlobe.

Glavna in najbolj pomembna lastnost skupinskega postopnega gospodarjenja je, da sečnja ni le ukrep za izvedbo pomladitve in pridobivanja lesa, temveč postane del celostne nege gozda. To zavedanje vodi do miselnega preskoka pri obravnavi gozda. Gozd je zelo zapleten ekosistem, ki ga je treba neprestano negovati, če ga želimo ohranjati in sočasno iz njega pridobivati les. Zaradi tega sečnja ne more biti zgolj destruktivni poseg za pridobivanje lesa, temveč mora biti premišljeni sestavni del celotne nege gozda.

Pri skupinskem postopnem gospodarjenju z gozdom je pomlajevanje le del cikla gospodarjenja z gozdnim sestojem, ki obsega nego mladja, nego gošče, nego letvenjaka, nego drogovnjaka, nego debeljaka, svetlitveno redčenje in pomlajevanje. Pomlajevanje poteka na majhnih površinah v šopih ali majhnih skupinah, kar zagotavlja, da je sestoj ves čas v različnih razvojnih fazah. Vrsto sečnje vedno določa rastišče, novo nastajajoči sestoj in stari sestoj. Od gozdarja to zahteva zelo dobro poznavanje gozda, da se odloči za pravo obliko sečnjo. Ta je lahko zastorna, robna, sečnja na golo ali druga, vedno pa je na majhni površini. Prav tako je od sestoja ali dela sestoja odvisna pomladitvena doba, proizvodna doba pa nima večjega pomena.

Pri skupinskem postopnem gospodarjenju se pri pomlajevanju obravnavajo posamezna drevesa ali manjše skupine dreves, kar že spominja na prebiralno gospodarjenje, ki je bilo v Sloveniji dolgo uveljavljena oblika gospodarjenja z gozdom.

Pri skupinskem postopnem gospodarjenju se ne upošteva le lesnoproizvodna vloga gozda (torej pridobivanje lesa), temveč tudi druge vloge gozda. Začetek pomlajevanja določimo v skladu s kulminacijo povprečnega vrednostnega prirastka sestoja (gozda) – torej, ko se začne povečevanje vrednosti lesa upočasnjevati – in koriščenjem drugih vlog gozda. Pridobivanje lesa ima še vedno velik pomen, vendar pa je zelo vpliven pomen drugih vlog gozda.

Pomlajevanje moramo skrbno načrtovati in imeti izoblikovano, kaj želimo doseči in kako bomo to dosegli. Ko se lotimo dela, najprej posekamo nekakovostna drevesa, da se ne zasadijo njihovi potomci. Nato nadaljujemo z odpiranjem sestoja. Če želimo spodbuditi sencozdržne vrste, svetlimo sestoj počasi, če pa želimo svetloljubne, pa hitreje. Odstranjujemo drevesa, ki so v zgornjem (imajo krošnje najviše) sloju in polnilnem sloju (rastejo med drevesi zgornjega sloja).

Skupinsko postopno gospodarjenje ima nekaj slabosti. Neprimerno je za suha rastišča, kjer ni naravnega pomlajevanja. Na takšnih rastiščih moramo umetno saditi. Na hladnih rastiščih se pojavlja predvsem smreka. Na vetrovnih območjih lahko pride do vetrolomov. Zelo dobro je treba načrtovati potek pomlajevanja.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem