Kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) povzroča gliva, ki je iz Kitajske preko Severne Amerike prišla v Evropo. Gliva napada drevesa pravega kostanja in je bila ob svojem prihodu zelo nevarna. V začetku so napadena drevesa pospešeno odmirala, nato pa se je pojavil virus, ki je okužil glivo. Propadanje dreves se je ustavilo in danes drevesa pravega kostanja v naših gozdovih še vedno uspevajo, čeprav so bile napovedi v smeri popolnega izumrtja pravega kostanja.

Kostanjev rak napada predvsem pravi kostanj, pojavi pa se lahko tudi na nekaterih hrastih. Po okužbi se v treh do petih tednih pojavijo na skorji prvi znaki. Na mladih deblih z gladko skorjo je napad jasno viden, saj skorja potemni ali pa postane oranžna. Sčasoma se posuši in na nje nastanejo vzdolžne ter prečne razpoke. Če v skorjo zarežemo, vidimo oranžno podgobje. Na skorji se po mesecu dni razvijejo oranžna, kot bucikina glavica velika trosišča. Ko gliva obraste celotno vejo ali deblo se drevo nad okužbo posuši. Pod okuženim delom poženejo poganjki, ki pa se kmalu posušijo. Če je gliva okužena z virusom, je mesto okužbe s kostanjevim rakom na skorji rahlo odebeljeno in in drobno ali grobo razpokano. Gliva se razrašča po mrtvem delu skorje in ne poškoduje kambija. Ker se gliva razrašča počasi, se mesto okužbe se z leti povečuje.

Bolezen se širi s pomočjo vetra, ptic, dežnih kapljic, veveric in človeka. Okužbe potekajo preko ran in mikroskopskih poškodb.

Kostanje, ki so okuženi s kostanjevim rakom (virulentna oblika), posekamo, hlode čim prej odpeljemo iz gozda, sečne ostanke pa skurimo ali zakopljemo. Če so drevesa okužena z glivo, ki je okužena z virusom (hipervirulentna oblika), pa jim pomagamo s pospeševanjem njihove rasti in odstranjevanjem konkurentov.

• Fotografije znakov okužbe (Varstvo gozdov) >>