Uniforest

Hrastova pepelovka

Hrastova pepelovka ali hrastova pepelasta plesen (Erysiphe alphitoides) je bolezen, ki napada liste hrastov. Predvsem sta ji izpostavljena dob in graden, medtem, ko na drugih hrastih ne povzroča večje škode.

Hrastova pepelovka povzroča veliko škodo na mladih drevesih, ki jih lahko povsem uniči. Pri starih drevesih zmanjšuje priraščanje lesa, dreves pa običajno ne ugonobi, razen, če gre za večletne močne okužbe ob delovanju drugih dejavnikov (npr. napad žuželk). Ker glivi ustreza svetloba, so bolj napadeni na prostem rastoči hrasti.

Znaki okužbe se pojavijo spomladi, običajno maja in junija. Na zgornji strani listov mladih poganjkov se pojavijo bele pege, ki se razširijo in začnejo prekrivati liste. To je podgobje. V primernih pogojih lahko preraste celotno zgornjo in spodnjo stran lista. Pri močnih okužbah se mladi listi deformirajo, deli listov pa odmrejo. Gliva se lahko razširi tudi v poganjke, ki nato ne olesenijo in se preko zime posušijo. Gliva se hitro razmnožuje, zato se vse poletje intenzivno širi. Konec poletja ali jeseni se razvijejo trosišča, ki so videti kot drobne črne pege. Iz njih se širijo spolni trosi. Ko je drevo enkrat okuženo s pepelovko, se ta pojavi tudi vsako naslednje leto, saj micelij prezimi v brstih.

Na širjenje bolezni močno vplivajo vremenske razmere. Hrastovi pepelovki ustreza suho vreme z visokimi temperaturami. Hitreje se razmnožuje na polni sončni svetlobi, zato so bolj prizadeta drevesa na prostem. Okužbe so močnejše v poletjih, ko se izmenjujejo sušna in deževna obdobja.

V drevesnicah in na območjih, kjer hrast umetno pomlajujemo, se uporabljajo fungicidi na osnovi žvepla. Fungicidi na osnovi bakra ne delujejo.

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu