Sekači poderejo drevesa, ki so bila odkazana. Hlodi ležijo razmetani po gozdu in spraviti jih moramo iz sečišča na začasno skladišče ob gozdni cesti, kjer jih bo pobral tovornjak, da jih odpelje kupcu ali na centralno skladišče.

Nekoč se je večina lesa spravila ročno in z živino. Delo je bilo nevarno in naporno, pri tem pa so bile tudi znatne omejitve glede velikosti hlodov. Z razvojem tehnologije se je spremenil tudi način spravila lesa. Danes se večina lesa iz gozda spravi z vlačenjem s prilagojenimi kmetijskimi traktorji in posebnimi gozdarskimi zgibnimi traktorji – zgibniki. Na strmih terenih, kjer traktorsko spravilo ni mogoče, se les spravlja z gozdarskimi žičnicami. Le izjemoma se les še spravlja ročno in še to le na krajše razdalje na strmih terenih, medtem ko je živinsko spravilo pri nas tako rekoč izumrlo.

Začasno skladišče lesa ob gozdni cesti.

Spravilo lesa je mnogo manj nevarno, kot sečnja dreves, vendar pa moramo tudi pri spravilu upoštevati določena varnostna pravila. Čelada je obvezna oprema pri gibanju po sečišču, ravno tako tudi dobra obutev in zaščitna oblačila. Če traktorist občasno pomaga sekačem, mora imeti pri sebi vso potrebno varnostno opremo za sekača.