Pravi kostanj

Vitli Krpan

Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) najdemo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške. Raste do nadmorske višine 800 m. Pomemben je zaradi plodov, ki so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani.

Pravi kostanj zraste do 35 m visoko in doseže premer do 3 m. Skorja je v mladosti srebrno siva in gladka. S starostjo razpoka in postane rjavo siva. Razpoke so globoke in spiralno potekajoče. Listi so dolgi do 30 cm in spodaj svetlejši. So nazobčani. Cveti junija in v začetku julija, plodovi dozorijo oktobra. Kostanj dobro uspeva na globokih, rahlih, zmerno vlažnih, humoznih in peščeno glinastih tleh. Potrebuje veliko kalija. Ustrezajo mu kisla tla. Potrebuje veliko toplote.

cvet kostanja - Castanea sativa
Mačice z moškimi cvetovi.

Les je srednje trd in težak. Njegova gostota znaša od 600 do 800 kg/m3. Je trajen na suhem in v vodi, neodporen pa je na menjavanje vlažnosti. Uporablja se za izdelavo pohištva, sodov, za drogove, za gradnjo ladij in mostov ter v rezbarstvu. Ker imata les in skorja do 10 % čreslovine, se uporablja za izdelavo tanina.

Plodovi se uporabljajo v prehrani. Eno odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kg kostanja. Listje ima nekatere zdravilne lastnosti.

Kostanj - deblo
Večdebelni kostanj, ki je nastal iz panja

Kostanj ogroža kostanjev rak, ki ga povzroča gliva Cryphonectria parasitica. V Evropi so ga prvič opazili leta 1938, sicer pa izvira iz daljnega vzhoda. Pri nas so ga našli po letu 1950 in je zmanjšal površino kostanjevih gozdov za več kot polovico.

Pri nas je največje kostanjevo drevo Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima 15 m višine in obseg preko 10,5 m.