Gozdar

Vitli Krpan

Z besedo gozdar ali gozdarka (včasih tudi logar in logarka) največkrat poimenujemo človeka, ki se z gozdom ukvarjajo profesionalno. To so upravitelji gozdov, gozdni delavci, revirni gozdarji, vodje gozdnih del in drugi. Kot gozdarje najpogosteje srečamo revirne gozdarje in gozdne delavce.

Revirni gozdar

Revirni gozdar je uslužbenec Zavoda za gozdove Slovenije, ki spremlja in skrbi za primerno upravljanje gozdov v revirju, ki ga pokriva. Na terenu izvaja večino nalog, ki jih od Zavoda za gozdove zahteva zakonodaja. V sklopu tega predvsem spremlja stanje gozdov, svetuje lastnikom, izbira drevesa primerna za posek in načrtuje negovalna dela. Storitve revirnih gozdarjev so brezplačne, saj gre za uslužbence javne gozdarske službe.

Revir je del krajevne enote (KE), ki je del območne enote (OE). Do svojega revirnega gozdarja pridemo tako, da se obrnemo (pokličemo) na krajevno enota v jutranjih urah (običajno med 7. in 8. uro), preden gredo gozdarji na teren.

Pregled območnih in krajevnih enot >>

Gozdni delavci

Gozdni delavci so uslužbenci podjetij, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodno. To so običajno sekači in traktoristi, ki se ukvarjajo s sečnjo in spravilom lesa. Opravljeno morajo imeti ustrezno šolo ali pa tečaj za sekača oz. traktorista. Glavno delo sekačev je podiranje in kleščenje dreves. Sekače bomo običajno srečali z oranžno ali rumeno čelado, odsevnim jopičem ali oblačili z odsevnimi trakovi, motorno žago in nekaterimi drugimi pripomočki. Traktoristi so ravno tako opremljeni s čeladami in zaščitnimi oblačili, običajno pa so v bližini traktorja.

Med gozdne delavce sodijo tudi drugi delavci, ki opravljajo različna gozdna dela. To je lahko nega mladja ali gošče, sajenje dreves in drugo.

Upravitelji gozdov

Upravitelji gozdov so uslužbenci lastnika gozda. So gozdarji, ki skrbijo za lastnikov gozd in organizirajo vsa potrebna gozdna dela. Dogovarjajo se z javno gozdarsko službo za izvedbo gozdnih del in se z izvajalci dogovorijo za izvedbo teh del. Skrbijo, da gozd lastniku zagotavlja največji možni dohodek, pri ohranjanju njegove vrednosti za kasnejše rodove. Ravno tako skrbijo, da posegi v gozd nimajo negativnih vplivov na širše okolje.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem