Dobro nabrušena veriga motorne žage zagotavlja učinkovito žaganje. Slabo nabrušena veriga podaljša čas žaganja, poveča se poraba goriva, večje pa so tudi obremenitve delavca. Samo brušenje verige zahteva nekaj vaje. Če le redko žagamo (doma okoli hiše), je enostavneje imeti dve ali tri verige, ki jih po potrebi menjamo, brusimo pa jih na ustreznem servisu.

Dobro nabrušena veriga pri žaganju ustvarja velike ostruščke lesa, ki letijo izpod verige. Meč žage potuje skozi les skoraj brez dodatnega pritiska in žaganje je relativno nenaporno. Ko veriga postane topa, je žaganje zelo počasno, na meč moramo dodatno pritiskati, ostruščki pa so zelo majhni ali pa nastaja le prah. V takem primeru prekomerno obremenjujemo vse sestavne dele motorne žage, veriga pa se pregreva, kar lahko vodi v njene poškodbe.

Veriga ostane ostra različno dolgo. Z eno verigo lahko žagamo nekaj ur ali pa nekaj sekund. V nekaterih primerih lahko veriga zdrži tudi dlje. Vse je odvisno od lesa, kakovosti verige in od tega kako z motorno žago ravnamo. Pri žaganju mehkejšega lesa ostane veriga dlje časa ostra, kot pri trdem lesu. Najhitreje, v nekaj sekundah, izgubi veriga ostrino, če nehote zažagamo v zemljo, ali pa je les umazan z blatom ali peskom. Ostrina se tudi izgubi, če so v lesu ostanki zemlje (npr. v štorih, koreninah). V takšnem primeru nam ne preostane drugega, kot da verigo nabrusimo takoj.

Verigo lahko brusimo ročno, ročno z nastavki za brušenje in strojno. Preprosti strojčki za brušenje stanejo nekaj deset evrov. Njihova slabost je, da jih na teren težje nosimo. Bolj primerni so nastavki za brušenje, ki poenostavijo brušenje.

Pri brušenju sta pomembna dva podatka: kot brušenja in debelina okrogle pile. Kot brušenja in debelina pile sta značilna za vsak tip verige posebej. Zato moramo pred brušenjem imeti ta dva podatka. Običajno se uporabljajo okrogle pile premera 4,4 mm, 4,8 mm, 5,0 mm ali 5,5 mm. Koti brušenja so običajno med 25 in 35 stopinjami, večinoma pa so 30 stopinj.

Za brušenje verige potrebujemo ustrezno veliko okroglo pilo visoke kakovosti, ploščato pilo in zaščitne rokavice. Slednje so pomemben varnostni pripomoček, saj si bomo sicer hitro porezali prste. Verigo lahko brusimo na meču motorne žage (verigo zavremo) ali pa na posebnem stojalu.

Brusimo rezilni člen na verigi. Ta je sestavljen iz grebena, rezilnega zoba, pazduhe in globinskega zoba. Rezilni zob reže les, medtem ko globinski določa, kako globoka bo rez. Pazduha je med rezilnim in globinskim zobom. Greben je kromiran, zato rezilnega zoba nikoli ne brusimo po vrhu.

Prikaz pravilnega brušenja verige motorne žage.

Pri brušenju pazimo na kot ostrine, bočni kot in grebenski kot. Kot ostrine je kot rezilnega zoba, če ga pogledamo z vrha. Ta je običajno okoli 30 stopinj. Če je kot prevelik, se rezilo prekomerno obrablja, če je premajhen, je učinek žaganja premajhen. Bočni kot je kot rezila od vrha navzdol. Običajno ta kot znaša 60 stopinj. Če je prevelik, veriga slabo reže, če je premajhen, se veriga prehitro obrablja. Grebenski kot je kot rezila na notranji strani rezila. Ta lahko znaša od 60 do 90 stopinj. Če je premajhen, je obraba rezilnih členov hitrejša, če je prevelik, so učinki žaganja slabši, večja pa je tudi obraba drugih členov verige. Vse te kote uravnavamo s pravilnimi potegi okrogle pile. Pilimo vedno s celotno dolžino pilo v smeri od znotraj navzven. Ko nabrusimo rezilo, s ploščato pilo za 0,6 do 0,8 mm znižamo globinski zob.

Podrobnejši prikaz kotov je v zgibanki Vzdrževanje žagalnih delov motorne žage (>>), ki jo je izdal Zavod za gozdove Slovenije.