Med gozdnimi živalmi, ki imajo svoj življenjski prostor v gozdu, so tudi medvedi. Med sprehajanjem po gozdu lahko v izjemnih primerih lahko srečamo medveda, vendar pa so takšna srečanja zelo redka, saj nas medved običajno opazi prej in se umakne. V primerih, ko smo tiho, veter pa piha iz smeri medveda, se lahko zgodi, da nas ta ne opazi.

Napadi medveda na človeka so zelo redki in običajno so sprovocirani s strani človeka ali psa. Medvedu človek predstavlja naravnega sovražnika, zato se mu umakne. Težave nastopijo, kadar človek naredi poteze, ki jih medved lahko razume kot napad ali ogrožanje mladičev. Najbolj nevaren položaj je, če se znajdemo med medvedko in njenimi mladiči. Medvedka bo mladiče branila s svojim življenjem. Do napada pride tudi, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje in nima časa za umik. Problem predstavljajo tudi psi, ki niso na povodcu in napadejo medveda, ker želijo zaščititi lastnika. Pes se bo zapodil proti medvedu, medved pa se bo branil. Pes se bo prestrašil ali umaknil in pritekel nazaj k lastniku. Medved bo šel za njim in v tem primeru lahko napade tudi lastnika.

Zavod za gozdove Slovenije je za vse obiskovalce gozdov pripravil nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru srečanja z medvedom.

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

• ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);  
• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
• nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;  
• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Fotografija: FreeDigitalPhotos.net