Raziskave

Vedno več težav v evropskih gozdovih

12.08.2014

Gozd po žledolomuV 20. stoletju so se močno povečale poškodbe, ki jih v evropskih gozdovih povzročajo veter, podlubniki in požari, je pokazala raziskava skupine evropskih znanstvenikov. Glavni vzrok so klimatske spremembe. Količina poškodovanih dreves se bo povečevala tudi v 21. stoletju in pričakovati je, da bo vsako leto do leta 2030 zaradi podlubnikov, vetra in požarov poškodovanih dodatnih 0,91 milijona m3 lesa.

Tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih

29.07.2014

Človek je že od pradavnine pomemben dejavnik pri širjenju rastlinskih vrst. Nekatere vrste razširi nehote, ko jih pri potovanju ali transportu izdelkov in surovin iz enega dela sveta v drugi nevede prenese v obliki semen, nekatere pa prenese namenoma, ker mu nudijo določeno korist. Tudi v proizvodnji lesa imamo številne primere, ko so sadili tuje drevesne vrste v novem okolju. Ko se neka drevesna vrsta zasidra v okolju, ki ji ustreza, pred tem pa v njem ni uspevala, običajno začne več kot uspešno tekmovati z domačimi vrstami, ki jih počasi izriva.

Izpusti ogljikovega dioksida pri izdelavi žaganega lesa

20.08.2013

Lesene deske zvezaneDa se naš planet segreva, kažejo dolgoletni podatki o povprečnih letnih temperaturah. Glavni razlog je skoraj zagotovo človekova dejavnost, ki sprošča v ozračje velike količine ogljikovega dioksida, ki je vezan v fosilnih gorivih. Les je ponor ogljikovega dioksida, zato z njegovo uporabo zmanjšujemo izpuste tega toplogrednega plina. Vendar pa se za pridobivanje lesa prav tako uporabljajo fosilna goriva in s tem se v ozračje spušča ogljikov dioksid.

S starostjo se poslabšajo mehanske lastnosti lesa

17.07.2013

DeskeS staranjem lesa se spreminjajo njegove mehanske lastnosti.  Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani so izvedli raziskavo mehanskih lastnosti 100 let starega bukovega lesa. Ugotovili so, da se s starostjo mehanske lastnosti lesa močno poslabšajo.

Priraščanje jelke v debelino

20.11.2012

Mlada jelkaV Sloveniji v povprečju jelke (Abies alba) letno v debelino prirastejo 3,43 mm je pokazala raziskava Biotehniške fakultete. Na ugodnih rastiščih, kjer je gostota jelke manjša, pa prirastki sežejo v povprečju do 4,8 mm letno. Na gozdnogospodarskih območjih, kjer je jelka najbolj razširjena (Postojna, Kočevje, Maribor in Novo mesto), je povprečni letni prirastek med 3,1 in 4,0 mm.

Pages

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem