• Rezultati 18. licitacije lesa (2024) >>
• Pregled rezultatov licitacij od leta 2012 dalje >>
• Priprave na 19. licitacijo lesa (2025) >>

Zelo kakovosten les lahko prodamo odkupovalcem, ki bodo zanj ponudili nekoliko višjo ceno, kot za drug les. Večji izkupiček pa lahko dosežemo, če hlode visokokakovostnega lesa ponudimo na dražbi lesa ali licitaciji lesa. Na dražbi lesa se zberejo različni kupci, ki iščejo les točno določene kakovosti in so zanj pripravljeni odšteti več denarja, kot odkupovalci lesa. Na licitaciji kupljen les uporabijo za izdelavo izdelkov, ki imajo na trgu zelo visoke cene.

Licitacije vrednega lesa so v tujini in pri nas uveljavljen način prodaje lesa. Na njih je mogoče doseči zelo visoke cene in en izjemen hlod lahko lastniku prinese več denarja, kot ves drugi les, ki ga je v sklopu sečnje posekal.

Na dražbi lesa se lahko prodaja les različnih drevesnih vrst, ki pa mora biti izjemne kakovosti. Takšen les lahko pridobimo v gozdu ali pa tudi na domačem dvorišču, travniku ali sadovnjaku. Pogosto rastejo drevesa z izjemno kakovostnim lesom izven gozda, kjer imajo boljše pogoje za rast. Na dražbah se ne prodaja le les gozdnih drevesnih vrst, temveč tudi domačih, kot so slive, jablane in hruške. Izkušnje kažejo, da v našem okolju na dražbi najvišje cene dosegajo: gorski javor, oreh, veliki jesen, sliva, gorski brest, hrasti in češnja. Druge drevesne vrste, med njimi tudi nekatere okrasne in sadne, dosegajo višje cene kot pri prodaji odkupovalcem, vendar pa ne dosegajo rekordnih cen. Sicer pa so dosežene cene v veliki meri odvisne od povpraševanja. Posebnost dražb je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi. To velja predvsem za vrste, ki so v gozdovih slabo zastopane ali pa izvirajo iz negozdnega okolja: sadno drevje, okrasno drevje.

Prodaja lesa na dražbi pa predstavlja tudi določeno tveganje. Les se morda ne bo prodal, saj zanj ne bo zanimanja. Lahko pa se doseže tudi zelo nizko ceno, ki morda pokrije le stroške sečnje, spravila in prevoza.

V Sloveniji enkrat letno poteka licitacija lesa v Slovenj Gradcu. Organizator je Zveza lastnikov gozdov Slovenije skupaj z Društvom lastnikov gozdov Mislinjske Doline in Zavodom za gozdove Slovenije. Licitacija običajno poteka v začetku leta, priprave pa se začnejo že jeseni. Svoje licitacije pa organizira tudi SiDG, ki so namenjeni prodaji najvrednejšega lesa iz državnih gozdov.

Preglednica: Statistični podatki o dražbi lesa v Slovenj Gradcu od leta 2016 dalje (vir: DLG Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov, lasten izračun)

Sodelovanje na dražbi lesa v Slovenj Gradcu

Na licitaciji lesa v Slovenj Gradcu lahko sodeluje vsakdo, ki ima v lasti drevesa z lesom izjemne kakovosti. Priprave na prodajo na dražbi se začnejo v letu pred dražbo. Najprej je treba prepoznati drevo ali drevesa, ki imajo visokokakovosten les in so primerna za sečnjo. Pri tem nam lahko pomaga revirni gozdar.

Približno dva meseca pred licitacijo se opravi ogled primernih dreves, ki ga opravi revirni gozdar. Ta nam svetuje, kako naj se les pri sečnji skroji. Krojenje je zelo pomembno, saj se lahko vrednost lesa z napačnim krojenjem zmanjša. Obvezna je nadmera najmanj 10 cm. Po ogledu se drevo poseka. Dovoz hlodov na mesto licitacije poteka v obdobju približno mesec dni pred licitacijo, prevoz pa organizira in plača lastnik sam. Lastnik tudi plača stroške licitacije (leta 2018 so znašali 14 €/m3 za iztrženo ceno do 400 €/m3 in 5 % od vrednosti za višje iztržene cene; lastniki neprodanih hlodov plačajo 14 €/m3). Sledi približno 14 dni, ko imajo kupci čas za ogled ponujenega lesa. Za hlode, ki jih želijo kupiti, morajo podati ponudbo v zaprti ovojnici. Sledi odpiranje ovojnic. Uspe tisti kupec, ki je ponudil najvišjo ceno. Na dnevu odprtih vrat si javnost lahko ogleda hlode in dosežene cene. Nato imajo kupci en mesec časa, da kupljene hlode plačajo in odpeljejo. Prodajalci dobijo denar nakazan v osmih dneh po plačilu kupca.

• Pregled rezultatov licitacij od leta 2012 dalje >>