Ujma je naravni pojav, ki povzroči veliko škodo na gozdovih. Običajno gre za škodo zaradi ekstremnih vremenskih dejavnikov. Ujme štejemo med naravne nesreče.

V gozdovih ujme povzročijo veliko škodo, saj močno razvrednotijo les ali pa ga celo uničijo. V gozdu največ škode povzročijo vetrolomi, snegolomi in žledolomi. Veliko škodo povzročijo tudi suše, katerih posledice pa se največkrat ne pokažejo takoj, temveč običajno v naslednjem letu ali celo kasneje. Suše oslabijo drevesa. Zaradi manjše odpornosti so bolj dovzetna za napade škodljivcev in bolezni.

Škode, ki jih ujme povzročijo v gozdovih, so velike. Debla dreves se običajno prelomijo ali drugače poškodujejo. Posledica je razvrednotenje lesa. Tako lahko iz potencialno furnirskih hlodov dobimo le les za celulozo ali kurjavo. Škoda je tudi dolgoročna. Ujme običajno uničijo drevesa na večji površini, kar pomeni, da lahko izgubimo kakovosten gozd za več generacij. Ker so vsa drevesa odstranjena, se običajno pojavijo težave z erozijo. Uničene gozdove običajno saniramo tako, da na novo zasadimo drevesa.

Spravilo lesa v ujmah poškodovanih gozdovih je zelo nevarno in zahtevno. Padla in polomljena drevesa so običajno prepletena med seboj, zato je njihovo žaganje in kleščenje izredno nevarno. Njihovo gibanje je povsem nepredvidljivo. Če gre za manjše površine, potem sanacijo opravijo dobro izurjene skupine sekačev ali traktoristov, ki imajo drugačne norme, kot pri redni sečnji, ali pa norm sploh nimajo. Cena takega dela je običajno višja, kot pri redni sečnji. Na večjih površinah pa se posledice ujm sanirajo s stroji za sečnjo in spravilo lesa. Delo z njimi je hitrejše, bolj ekonomično in predvsem bolj varno.

Ker ujme običajno na gozdovih povzročijo veliko škode, vplivajo na trg lesa. Zaradi obilja novega lesa po sanaciji prizadetih območij, se odkupne cene običajno znižajo. Pri tem je najbolj prizadet trg lesa slabše kakovosti.