Macesen (Larix decidua) je naš edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Jeseni, preden iglice odpadejo, so macesni na daleč vidni po svoji značilni zlato rumeni barvi, ki krasi gorske gozdove. Sprehod skozi macesnov gozd je nekaj posebnega. Krošnje prepuščajo veliko svetlobe, zato je tak gozd svetel, po tleh pa so macesnove iglice, ki naredijo vsak korak prijetno mehak. Po ljudskem verovanju v macesnovih gozdovih domujejo gozdne vile. Ker so človeku naklonjene, ne smemo uničiti njihovega domovanja.

Macesen zraste do 40 m visoko in doseže premer do 1,5 m. Deblo je ravno. Skorja je v mladosti gladka, s staranjem pa postane vzdolžno razbrazdana. Na zunaj je sive do sivorjave barve, v notranjosti pa rjavkasta do karminsko rdeča. Skorja doseže debelino do 4 cm. Koreninski sistem je sestavljen iz glavne korenine, ki seže zelo globoke in močnih srčnih korenin. Krošnja je presvetljena. Veje izraščajo iz debla naravnost ali povešeno navzdol. Mlade veje so rumenkasto zelene barve. Iglice so dolge do 3 cm in imajo ob robu dva smolna kanala. Na kratkih poganjkih rastejo iglice v šopkih od 20 do 65 iglic, na dolgih pa posamezno. Macesen cveti aprila. Storži dozorijo oktobra. So do 4 cm dolgi in rjave barve. Na vejah ostanejo več let.

Macesnova skorja je sive barve, pri starejših drevesih globoko razbrazdana

Macesen uspeva od 200 m do 2400 m nadmorske višine. V Sloveniji je razširjen v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških Alpah, kjer raste do 2000 m visoko in tvori gozdno ter drevesno mejo. Macesen je v Sloveniji mogoče najti tudi v nižinskih gozdovih, kamor so ga umetno sadili zaradi pridobivanja lesa. To se ni obneslo, saj ga na teh rastiščih močno napada macesnov rak.

Ker je drevo visokogorja, dobro prenaša mraz in tudi spomladanske ter jesenske pozebe. Rad ima globoka, zračna in z mineralnimi snovmi bogata apnenčasta tla. Potrebuje dovolj zračne in talne vlage. Suše ne prenaša dobro. Odporen je proti močnemu vetru in snegu. Zahteva veliko svetlobe.

Mladi macesni na rastišču 950 m nad morjem

Macesen ogroža macesnov rak. Bolezen povzroča težave na macesnih, ki rastejo izven svojega naravnega okolja. Macesen se zaradi macesnovega raka lahko posuši.

Macesnov les je zelo cenjen. Beljava je rumenkaste barve, jedrovina pa rdečkasta. Gostota lesa znaša od 450 do 650 kg/m3. Uporablja se v gradbeništvu, za stavbno pohištvo, pohištvo in notranjo opremo, posodo in v rezbarstvu.

Macesnova smola ima zdravilne učinke, ravno tako tudi iz nje pridelan terpentin, ki se uporablja pri zdravljenju pljučnih bolezni, bolezni mehurja in gonoreje.

Macesen je lepo okrasno drevo. S svojo redko in svetlo krošnjo je lep okras parkov in večjih vrtov, še posebej pa pride do izraza jeseni, ko se obarva zlato rumeno. Na voljo je več različnih sort, med njimi tudi nekaj pritlikavih, ki so primerne za manjše vrtove.